zgodba
V akcijskem znanstveno-fantastičnem trilerju Christopherja Nolana (Memento, Insomnia, Vitez teme) Dom Cobb (Leonardo DiCaprio) ni zmožen le brati sanje drugih ljudi, pač pa jim spretno podtikati svoje – dokler zavestne korporativne želje ne trčijo ob nezavedne osebne travme.
kritike
»Najprej: ste videli trilogijo o Jasonu Bournu, recimo Bournov ultimat, enega najboljših akcijskih filmov vseh časov? In dalje: ste videli francoski film Lani v Marienbadu, enega izmed najbolj misterioznih filmov vseh časov? Vidite, Izvor, akcijsko-špijonski interkontinentalni sci-fi, je nekaj takega kot Jason Bourne v Marienbadu. /…/ Predstavljajte si Rubikovo kocko, ki jo vrti Freud – in predstavljajte si sanje, ki jih interpretira James Bond ali pa Jason Bourne. To je Izvor, epski puzzle, v katerem se prižigajo in ugašajo Matrica, Mračno mesto, eXistenZ, Vročina, Kocka, Mulholland Drive, Dreamscape, Misija nemogoče in Lost, pa tudi Nolanovo minulo delo, predvsem njegovi mindtripi Zasledovanje, Memento in Skrivnostna sled … /…/ Ko boste gledali Izvor, to state-of-the-art glorifikacijo moči filma, se boste spraševali, kdo sanja v sanjah, kdo se zbuja v sanjah-v-sanjah, kaj od tega, kar je spremenilo sanje, se je zares zgodilo, čemu lahko bolj zaupamo, sanjam ali filmom, zakaj se najbolj emocionalno spominjamo reči, ki se niso zgodile, zakaj se svet podre vsakič, ko se zbudimo, zakaj se vedno zbudimo sredi najboljšega filmskega prizora in zakaj so filmi dvakrat izgubljene Evridike, zato nikar ne pričakujte, da vam ga bom ovajal – ne, tako je dober in luciden in izjemen, da bi že povsem banalno razkrivanje najbolj osnovnega zapleta, kaj šele kakih detajlov, skrivnosti in spoilerjev, vaš užitek le pokvarilo. /…/ ZELO ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Najmanj prepričljiv je, ko od nas zahteva, da nas skrbi, ali se bo junak spet združil z otroki. Najbolje funkcionira v svoji končnici, ko se akcija odvija na treh ravneh in film postane virtuozno zrežirana, z adrenalinom nabita akcijska fuga, ki spominja na Jamesa Bonda, Matrico in neštete vohunske ter vojne pustolovščine. Ima nekaj cinefilskega čara filmov Quentina Tarantina. Izvor je veliko bolj učinkovit, ko daje novo življenje starim formam, kot pa, ko se trudi izmisliti si nove.«
– Andrej Gustinčič, Dnevnik