»V ospredju filma je zgodba mlade družine z dvema otrokoma, v kateri oba starša izgubita službo. Od tu spremljamo njihov boj za preživetje. Inferno je evropska socialna zgodba, ki se žal lahko dogaja kjer koli in kadar koli.«
– Vinko Möderndorfer
kritike
»To je mračna drama o delavski družini, ki jo brezposelnost pahne v revščino in še kaj hujšega; o družbi, ki jo je ekonomski cinizem moralno opustošil; o posamezniku, ki je izničen toliko bolj, kolikor bolj se poskuša obdržati. Inferno gre nenehno čez rob, to je počasno in trdno stopanje v predor, v katerem ugašajo vse luči. A kljub temu ta film ni depresiven, vsaj ne v impresivnem ali patološkem smislu: Inferno je lucidno depresiven, kolikor daje izostren vpogled v današnje stanje družbenih stvari.«
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik
»[Film razumem] kot Möderndorferjevo provokacijo, ki naj prilije nekaj prepotrebnega bencina na utrujene vstajniške ostanke izpred dveh let. In kot tak je dragocen.«
– Špela Barlič, Pogledi
»Na eni strani je obupan ‘krik srca’, na drugi pa film, ki namenoma vznemirja in razburja gledalca. Gre za jezen film, ki nikakor ni dvoumen. Zaradi načina, kako Inferno vse to prikazuje, ocenjujem, da je film v vseh pogledih dovršeno delo: režija, produkcija, scenarij, fotografija, scenografija … in seveda igra so v celoti daleč nad povprečjem. Marko Mandić nam ponovno pokaže, da je izjemen igralec svetovnega kova, ki se zlahka umešča med najboljše v svetu sodobnega filma.«
– Koen Van Daele, Delo
»/…/ gre za izzivalen, pravzaprav osupljiv film, osupljiv v smislu socialno, emocionalno in tudi politično ekstremne narativne strukture. To je nedvomno najbolj razpoloženjsko črn film, kar smo jih posneli Slovenci, tudi daleč naokrog bi težko našli kaj primerljivega. Möderndorfer ostaja /…/ zvest svoji logiki brezkompromisnega odstiralca slovenskih družbenih travm.«
– Peter Kolšek, Delo
»/…/ prizori z množičnih protestov /…/ zgodbi o mladi brezposelni družini, ki sredi zaostrenih ekonomskih razmer poskuša preprosto preživeti /…/ vtisnejo pečat aktualnosti in pristnosti, hkrati pa ji dodajo nekaj emotivne silovitosti /…/. Že iz tega lahko razberemo, da Inferno seveda ni delo, v katerem bi avtor razglabljal o nekem abstraktnem boju dobrega in zla, pač pa delo, ki preprosto in učinkovito razkriva, kako je za nekatere posameznike že vsakdanjik lahko svojevrsten pekel.«
– Denis Valič, Pogledi
»Film /…/ bo ostal v spominu po skrajno radikalnem prikazovanju neoliberalističnega razčlovečenja in gospodarske krize.«
– Valentina Plahuta Simčič, Delo
»Inferno, črna socialna srhljivka /…/ Vinka Möderndorferja, [je] pozornosti vreden dosežek, film, ki alegorično povzame spregledano ali zamolčano plat krize novodobnega kapitalizma in odločno dregne naravnost tja, kjer najbolj boli.«
– Bojan Kavčič, Stop
»Film Inferno je kljub peklenski zgodbi nebeško lep. Ob njem vam ne bo prišlo na misel, da bi jedli pokovko in pili kokakolo. Kajti ta film prebuja jezo. Sočutje. Pride do živega. In ponuja priložnost za spremembo.«
– Urška Krišelj Grubar, Jana