zgodba o Impiju
Profesor naravoslovja Habakuk Tibatong je razvil metodo, s katero lahko živali spregovorijo. Ker so mu njegovi kolegi profesorji to zavidali, je moral zapustiti svojo domovino in se je skupaj s Timom ter govorečo pujso Čunko odpravil na majhen otok Titivu.
Čunka je postala njegova gospodinja, ostale živali pa so morale redno obiskovati pouk govorjenja. Nekega dne pa je na otok priplavala ledena gora, v kateri je bilo zamrznjeno jajce. Vsi prebivalci so nekaj tednov skrbno varovali in greli jajce, iz katerega se je izvalil Implodozaver, vmesni člen med dinozavri in sesalci. Čunka se odloči, da ga bo vzgojila in naučila govoriti kar ona. Ko Impi veselo odrašča na otoku in se zapleta v najrazličnejše dogodivščine, pride glas o implodozavru do zdolgočasenega kralja Pomponela, ki je navdušen lovec in ki se odloči, da mora v zbirko svojih lovskih trofej uvrstiti tudi njega. Tako s slugo Samijem poleti na otok, da bi ga našel. Med prebivalci otoka se hitro razširi vest, da kralj lovi Impija, zato ga hočejo zaščititi. Na begu pred kraljem se Impi zateče v jamo, ki se nahaja pod ognjenikom, ki začne ravno takrat spet delovati. Po dolgotrajnem iskanju ga uspejo Tibatong in njegovi prijatelji rešiti iz težav, v katerih se je znašel Impi.
Seveda pa se zgodba ne vrti le okoli Impija, ampak tudi njegovih prijateljev, pingvina Pinga, ki je očaran nad “fkoljko”, v kateri poležava njegov prijatelj, varan Monti, nagaja pa jima Šuš, ki veselo leta naokoli. V bližini otoka pa živi tudi osamljen morski lev Salomon, ki vse dni prepeva žalostne pesmi.
Impijev otok je animirani film, posnet po otroški zgodbi, ki jo je napisal Max Kruse, sin znane izdelovalke lutk Käthe Kruse. Zgodba je prva od njegovih enajstih uspešnih zgodb o Impiju.
živali na otoku imajo skoraj vsaka svojo govorno napako in način življenja
Čunka je profesorjeva pujsa, ki živi v sodu zraven profesorjeve hiše. Je tudi edina od živali, ki nima govorne napake, le ko je hudo razburjena, se še spozabi in ji kdaj uide „oink oink“.
Impi je zadnji predstavnik izumrle vrste implodozavrov, ki so bili vezni člen med dinozavri in sesalci.
Varan Monti živi v školjki, ki leši na obali Titivuja. S težavo izgovarja “s” in namesto njega govori “š”.
Ping je pingvin, ki Montiju zavida školjko in bi tudi sam rad imel eno. Večkrat si poskuša prisvojiti tudi kar Montijevo školjko. Tudi on ima govorno napako in zato faflja.
Na otoku živi tudi Šuš, ki a-je izgovarja kot e-je.
Zadnji v vrsti živali pa je morski lev Salomon, ki živi na čereh pred Titivujem in z veseljem in pogosto poje žalostne pesmi. Tudi on s težavo izgovarja samoglasnike, ki ji pogosto močno in žalostno razvleče.