zgodba
Albert živi z očetom v predmestju in od vsega si najbolj želi imeti psa. Vendar njegov oče nad tem ni navdušen, pes se mu zdi prevelika odgovornost, zato sina odpravi z besedami: »Premajhen si!« Albert se s tem ne strinja, velik je že – navsezadnje bo zdaj star že sedem let in bo šel v šolo! Očeta skuša prepričati na vse mogoče načine, pri čemer se pogosto zateka po pomoč in ideje k namišljenemu prijatelju. Upanje se mu povrne, ko naleti na pravega čarodeja. Morda bi mu lahko on izpolnil željo? Toda ne gre tako enostavno. Albert spozna, da se nam sanje včasih uresničijo na najbolj nepredstavljiv način.
iz prve roke
»Albert predstavlja resničnega dečka v resničnem svetu. Vendar je hkrati zelo poseben deček, saj gre za svetovno znan lik iz otroške knjige pisateljice Gunille Bergström. To mi je predstavljalo izjemen izziv in navdih. Njene knjige premorejo zelo prefinjeno vedrino in modrost, pa tudi veliko navdušenja in humorja. Zgodba o tem, kako si Albert želi psa, je bila priložnost, da naredim film, ki bo ponudil čustveno in vizualno bogato izkušnjo najmlajšemu občinstvu. Želela sem prikazati kar najširši spekter čustev, tako da se z zgodbo lahko poistovetijo otroci in odrasli.«
-Torill Kove, režiserka
o avtorici
Torill Kove (1958) je z oskarjem nagrajena norveška režiserka, animatorka in ilustratorka. Leta 1982 se je iz Norveške preselila v Kanado, kjer je študirala urbanistiko, kasneje pa je sledila svoji strasti ter se preusmerila v risanje in skiciranje. Animacijo je študirala na kanadski Univerzi Concordia in v tistem času tudi že prejela Kodakovo nagrado za študentske filme All You Can Eat, Fallen Angel in Squash and Stretch. Leta 2000 je bila prvič nominirana za oskarja s kratkim animiranim filmom My Grandmother Ironed the King’s Shirts, leta 2006 pa je zlati kipec za najboljši kratki animirani film prejela s filmom The Danish Poet, v katerem kot pripovedovalka sodeluje Liv Ullmann. Preskok na velika filmska platna se je zgodil leta 2013, ko je posnela prvi celovečerni animirani film Hokus pokus Albert (Hokus pokus Albert Åberg), leto kasneje pa je izšel še kratki animirani film Me and My Moulton, s katerim si je letos prislužila že tretjo nominacijo za oskarja.
kritike
»V času, ko sta film in televizija nasičena z računalniško animiranimi izdelki, je osvežujoče videti vse odtenke in detajle, ki jih ponuja ročno animirani film. Skozi pikčaste obrise na obrazu izraža krasen nabor čustev v enostavni, vendar zato nič kaj platonski zgodbi o prvošolcu Albertu, ki si želi imeti psa. Hokus pokus Albert je topla, prijetna kratka zgodba, ki se na pravi način približa temam, pomembnim v zgodnjem otroštvu.«
– Terje Eidsvåg, Adressa
»Zgodba prikaže otroške tesnobe in moralna vprašanja z veliko uvidevnostjo in zelo dobro oriše, kako se lahko problemi otroku zdijo strašljivi in nerešljivi. Medtem ko bodo mlajši sočutno sprejemali Albertove težave in začudenje nad svetom, je film odraslim predvsem opomin, kako delujejo otroci: za malčka, ki še nič ne ve o dolgovih ali ljubezenskih težavah, lahko že to, da si izposodi očetov daljnogled brez dovoljenja, predstavlja zelo težko breme.«
– Martin Øsmundset, Natt&Dag
»Zgodba subtilno prikaže prehod iz ‘majhnega’ v ‘veliko’ skozi otroški pogled. V otrokovi glavi je še vedno polno domišljije, čarovnija ima še vedno razsežnosti realnega, medtem ko resničnost počasi pronica vanjo. Vsaka izkušnja da otroku novo priložnost, da fantazira o resničnosti. /…/ Kot v tem primeru: ali lahko čarodej res pričara denar iz Albertovega nosu ali gre le za trik?«
– Britt Sørensen, Bergens Tidende
»Z veseljem lahko rečemo, da je režiserka skupaj z ekipo vstopila v Albertov svet spoštljivo in očarljivo. K sreči jih ni premamila skušnjava po posnemanju sloga z mobilnih naprav, igric ali akcijskih posnetkov, da bi se približali današnji mladini. Ravno nasprotno, oblika in vsebina sta zmerno modernizirani, tako da je dobri stari Albertov duh ohranjen in se nič ne zdi prenagljeno. To vključuje tudi stil animacije, ki je sicer zelo podoben tistemu iz TV-serij, vendar režiserka doda svojo noto, enostavno in igrivo.«
– Aleksander Huser, Side3