zgodba
Vsak od nas ima svojo himero – nekaj, po čemer hrepenimo, a tega nikoli ne najdemo …
iz prve roke
»V kraju, kjer sem odraščala, smo pogosto poslušali zgodbe o skrivnih najdbah, tajnih izkopavanjih in skrivnostnih pustolovščinah. Le pozno ponoči si moral ostati v baru ali se ustaviti v majhni podeželski gostilni, pa si lahko slišal, kako je ta in ta s svojim traktorjem odkril villanovsko grobnico; kako je nekdo drug pri nočnem kopanju v bližini nekropole izbrskal tako dolgo zlato ogrlico, da bi z njo lahko ovil hišo; ali pa o nekom, ki je na svojem zelenjavnem vrtu našel etruščansko vazo in jo za velik denar prodal v Švici. Zgodbe o okostnjakih in duhovih, pobegih in temi … Življenje okoli mene je bilo sestavljeno iz dveh svetov: sončnega, sodobnega in živahnega ter nočnega, skritega in skrivnostnega. /…/ Zakopati si moral le nekaj centimetrov v zemljo in med kamni se je pojavil drobec predmeta, ki so ga izdelale neke druge roke. Iz katerega obdobja je zrl vame? Samo stopil si v okoliški hlev ali klet, pa si spoznal, da so bili ti kraji včasih nekaj drugega: etruščanski grobovi, zatočišča iz nekih drugih časov, sveti kraji … Ta tanka meja med svetim in posvetnim, med smrtjo in življenjem, ki je zaznamovala vsa leta mojega odraščanja, me je vedno fascinirala in vplivala na moje dojemanje sveta. Sklenila sem, da o tej večplastni zgodbi /…/ končno posnamem film; po vsej verjetnosti zadnji del triptiha o neki regiji, ki se osredotoča na vprašanje, kaj storiti s preteklostjo.«
– Alice Rohrwacher
kritike
»Klic po razpršenosti pogleda v brezčasnost. O Orfeju in Evridiki. O karnevalu in meseni smrtnosti. O življenju filmskega telesa – o fizičnosti filmskega medija.«
– Anja Banko, Najboljši filmi leta 2023, Ekran
»Magičen preplet sveta živih in mrtvih, marginalnih izobčencev in podzemnih bogov, mistike in realizma.«
– Veronika Zakonjšek, Najboljši filmi leta 2023, Ekran
»Himera je italijanski film o ljudeh, ki nikoli ne vidijo konca svojih sanj. /…/ Zakaj so Etruščani hoteli vse te dragocenosti – ‘zlato, vaze’ – odnesti s sabo na drugi svet, v onostranstvo, se sprašujejo plenilci (‘Etruščani so bili res nori’), a kot pravi Biblija, denar odpira vrata v večnost. Zadnji bodo prvi. Star neoliberalni refren, ki tako kot vsi ti arheološki relikti potrjuje, da je kapitalizem razodeto onostranstvo, onostranstvo pa razodeti kapitalizem. Ali boš plenilec – ali pa boš plen! ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Noben opis dogajanja ne more zares ujeti tistega, kar se zgodi v Himeri, filmu, ob katerem imamo občutek, kot bi opazovali starodavno magijo iz zornega kota uroka. /…/ Radostno, mojstrsko delo ljudske magije; kot nekakšna najdba, izkopana iz zemlje, kjer je /…/ ležala stoletja in samo čakala, da se razcveti pred našimi očmi.«
– Jessica Kiang, Sight and Sound
»Božansko raziskovanje časa, zgodovine in spomina. /…/ Pronicljiv in komičen portret nekega trenutka v italijanski zgodovini ter prizemljena, živobarvna pravljica o grobovih, čez katere hodimo vsak dan. /…/ Alice Rohrwacher je čarodejka: z rahlim trzljajem svojega zapestja razkriva utrinke čudežnega, ki se lesketajo sredi njenega realizma – kot bi ti kakšen stric potegnil kovanec izza ušesa.«
– Mark Asch, Little White Lies
»Novi film Alice Rohrwacher je očarljiva komična fantazija o izgubljeni ljubezni: gostobesedna, hrupna in razigrana v režiserkinem značilnem slogu. /…/ Ta otožna romantična pustolovščina me je povsem začarala.«
– Peter Bradshaw, The Guardian