zgodba
Robert Hansen je osramočen in nesrečen policist, ki ga premestijo v zakotno vas na jug Danske. Razpadel mu je zakon in odvzeli so mu pravico do videvanja hčere. Vasica je tako skrivnostna kot bližnje močvirje, prišleki pa se morajo prilagoditi ali vas zapustiti, saj imajo njeni prebivalci popolnoma svoj pogled na to, kaj je prav in kaj narobe. V vas se je pred časom preselila tudi zapeljiva Ingelise, ki Roberta s svojo mikavnostjo prepriča, da ji pomaga pobegniti od zmerjajočega in žaljivega moža Jorgena, vaškega nasilneža, ki se ga vsi bojijo.
Groteskna zgodba o nesrečnem policistu, ki z natančno fotografijo prikliče v spomin ameriško samotno podeželje s slik Edwarda Hopperja, lahkotno prepleta elemente srhljivke, socialne drame in psihološkega trilerja.
iz prve roke
»Veliko filmov sem posnel omahujoče, zato moram ustvariti okvir, v katerega verjamem in bo aktualen tudi po jeseni 2008. Odločam se o nekakšnem brezčasnem in brezprostorskem okviru svojih filmov. Zatekam se k fantastiki, hočem se oddaljiti od resničnosti. Snov bi vedno morala imeti določen pridih fantastičnosti, ki gledalcu omogoča ponovno doživljanje filma v katerem koli življenjskem obdobju in mu vedno znova odkriva nove vidike. Menim, da to velja tudi za film Grozljivo srečen. Ni jasen ali dokončen, temveč odprt. Torej je pravzaprav vseeno, katere zvrsti je film ali katero vrsto zgodbe osvetljuje, dokler ostaja vseskozi svež.«
Henrik Ruben Genz, režiser in koscenarist
portret režiserja
Henrik Ruben Genz, letnik 1959, leta 1995 diplomira iz filmske režije na danski nacionalni filmski akademiji. V festivalske kroge se prebije že s svojimi prvimi kratkimi filmi. Njegov celovečerni prvenec En som hodder (2003) je predvajan v Buenos Airesu, Chicagu in Londonu. S svojim drugim filmom Kinamand (2005) prejme nagrado za najboljši film na festivalu v Karlovih Varih. Ta uspeh ponovi tudi s svojim najnovejšim, tretjim celovečercem Grozljivo srečen. Trenutno se dogovarja za snemanje ameriške priredbe tega filma, ki velja za njegovega najbolj uspešnega in je očaral množice doma in na tujem.
kritike filma
»Fargo, ki sreča jutlandski Twin Peaks, v katerem vsi oprezajo za vsemi, tako da Big Brotherja ne potrebujejo.«
Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Zgodba, ki se začne prav počasi in prijazno, vse do prvega trupla, prepleta elemente vesterna, srhljivke, psihološkega trilerja in filma noir. /…/ Zanimiva študija človeških karakterjev in moči lokalne skupnosti, ki ni odprta do prišlekov in drugače mislečih, temveč je več kot zadovoljna s trenutnimi razmerami in odnosi, čeprav so zunanjemu opazovalcu, milo rečeno, čudni.«
24ur.com
»Grozljivo srečen je v svojem srcu klasični vestern. Opraviti imamo z mestecem na meji, lokalnim hudobcem, novim šerifom, prisrčno in ranljivo junakinjo. /…/ Zares pa gre za resen, dober film noir.«
Roger Ebert, Chicago Sun-Times
»S temačnim humorjem prežet triler o univerzalni naravi kompromisa in korupcije. Zabaven in poln presenetljivih obratov, žanrsko soroden filmom bratov Coen ali Davida Lyncha.«
Alissa Simon, Variety
»Začetno relativno počasen filmski ritem je treba pripisati režiserjevi potrebi po natančnem orisu razmerja med tujcem Robertom Hansenom, ki po sili razmer vdre v na videz idilično vaško okolje, in domačini – kot da bi režiser gledalca želel pripraviti na tobogan zaključnih kadrov, ki zaradi nenadnih zasukov zgodbe in sočasno dekonstrukcijo identifikacije z osrednjim likom še pridobijo na filmskem ritmu. Slednji tako svoj vrh doseže v prelomnem prizoru predimenzionirane fikcije, iztekajoče se v izrazit hiperrealističen dispozitiv, ki razpre, predvsem pa dokončno vzpostavi nov moralno-etični režim. Henrik Ruben Genz nas torej tako rekoč prek hiperrealistične prikazni in z razbitjem realnosti iz polja filma premesti v polje same politike.«
Nina Cvar, Ekran
»Danski film upravičeno velja za enega najbolj prodornih in markantnih v svetovni kinematografiji in Grozljivo srečen je bil njihov lanski predlog za oskarja. Fotografija puste in težke pokrajine je izjemna, igra brezhibna, zgodba pa v nekaterih pogledih spominja na katere od bolj komercialnih izdelkov Davida Lyncha. A le v nekaterih pogledih, film je namreč precej bolj surov in tipično danski, kar je nedvomno prej prednost kakor pomanjkljivost.«
Igor Harb, Vikend