zgodba
Odd Horten je pretirano skrben vlakovodja, ki ga skozi življenje peljejo tiri in železne službene navade. Tik pred upokojitvijo mu kolegi pripravijo poslovilno zabavo. Sramežljivemu Oddu je neprijetno zaradi pozornosti, ki mu jo namenjajo. Po zabavi ostane zaklenjen zunaj prijateljevega stanovanja, zato se povzpne po gradbiščnem odru in pristane v sobi nekega dečka. Ta ga prosi, da ostane pri njem, dokler ne zaspi. Odd tudi sam zaspi in prespi jutro. Prvič v življenju zamudi v službo in vlak odpelje brez njega. Nekdanji vlakovodja obstane sam na peronu brez kakršnega koli zanimanja, brez vsega, razen praznega življenja, ki se razprostira pred njim.
Gospod Horten nežno in počasi ter s kančkom nenavadnega humorja razgrinja življenje starejšega možaka tik pred upokojitvijo, ki zamudi svoj vlak.
iz prve roke
»Kadar slišim ljudi govoriti, da ločujejo službo od zasebnega življenja, jim ne verjamem zares. Gospod Horten ni avtobiografska zgodba, vendar vsebuje nekaj delov mojega življenja … ko sem odraščal, sem bil smučarski skakalec. Večina nas je bila. Poleti smo igrali nogomet, pozimi pa skakali na smučeh. Danes je drugače – včasih je bilo do najbližje skakalnice deset minut, majhne skakalnice so bile posejane po mestu, kjer sem živel. Danes je to organiziran šport – potrebuješ vso opremo, obleko in vse. Ampak vsaj to je vez z mojim življenjem – tudi moja mama je bila smučarska skakalka. Všeč mi je tudi simbolni pomen tega.«
Bent Hamer, režiser in scenarist
zanimivosti
Gospod Horten je bil leta 2008 uradni norveški kandidat za tujejezičnega oskarja.
portret režiserja
Bent Hamer se rodi leta 1956 v Sandefjordu na Norveškem. Študira filmsko teorijo in literaturo na univerzi v Stockholmu. Poleg celovečernih igranih filmov posname tudi nekaj kratkih in dokumentarnih filmov. Njegov prvenec Moe og far je leta 1995 premierno prikazan na festivalu v Cannesu, na mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi pa prejme nagrado za najboljši prvenec. Hamerjeva doslej največja uspešnica je film Faktotum (2005), posnet po istoimenskem romanu Charlesa Bukowskega, v katerem je alter-ego notoričnega pisatelja upodobil Matt Dillon.
kritike
»Vse nianse osamljenosti ostarelega inženirja po upokojitvi.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Sklepni del prireditve [zaključni večer 20. LIFFa] je ponudil ogled norveškega filma Gospod Horten, ki je publiko odpeljal na imaginarno potovanje z vlakom ter jo dodobra nasmejal s prisrčnim nordijskim humorjem.«
– Siol.net
»Majhen film o nič manj kot življenju samem, ki uspešno zrcali filozofijo eksistencializma.«
– Jon Selås, Verdens Gang
»Topla zgodba iz mrzle Norveške.«
– Duane Byrge, The Hollywood Reporter
»Gospod Horten, glavni junak filma, bi bil lahko oddaljeni norveški sorodnik Warrena Schmidta, trpečega računovodje, ki ga je v filmu Gospod Schmidt tako sijajno upodobil Jack Nicholson. /…/ Osamljeni in stoični moški, ki je videti kot lik iz zgodb Akija Kaurismäkija, preživi noč na zemlji, ki je videti kot pripovedka Jima Jarmuscha.«
– Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly