zgodba
Film pripoveduje o štiričlanski družini, edinih prebivalcih majhnega, samotnega otoka. Da bi obdelala izsušeno zemljo, morata mati in oče večkrat na dan s čolnom odveslati do celine po vodo …
iz prve roke
»Zamislil sem si, da bi Goli otok posnel brez dialogov, brez besed in brez scenarija – podobe bi bile vse. /…/ Želel sem, da bi film poganjala glasba; da bi podpirala fotografijo. Hikaruju Hayashiju sem rekel, da mora biti vse izraženo skozi glasbo. Z nami je šel na snemanje na samotni otok v notranjem morju Seto. O glasbi ne vem ničesar, zato mu nisem mogel povedati, kaj želim. Ne razumem, kako glasba deluje. Toda medtem ko smo mi snemali, je on skladal – in rezultat je bil neverjetno dober. /…/ Ljudje se lahko pomikamo naprej le korak za korakom. Ne moremo napraviti dveh ali treh korakov hkrati. Naj se še tako trudimo, napredujemo lahko le postopoma. To je življenje. /…/ Vsi moji filmi /…/ govorijo o tem.«
– Kaneto Shindo
kritike
»Shindo je na Zahodu najbolj znan po Golem otoku, dokumentarističnem igranem filmu o družini, ki živi težko življenje na otoku v notranjem morju; delu, ki ga je Oshima Nagisa nekoč označil za ‘sliko tistega, kar si o Japoncih mislijo tujci’. Film, posnet povsem brez dialogov, se večinoma izogne sentimentalnosti, ki bi jo neizbežno prinesli pogovori o tem, kako strašno je življenje. Opazujemo družbene okoliščine, zaradi katerih so otočani prisiljeni delati, nato pa oblikujemo lastne politične zaključke.«
– Donald Richie
»Čeprav drzneje stiliziran, je Goli otok subtilnejši od Shindovih prejšnjih del o obdobju po Hirošimi; bolj pretanjen razmislek o travmatični zapuščini atomske bombe in negotovi prihodnosti povojne Japonske. /…/ Če ga beremo kot geografsko metaforo za otoško državo, težavni otok jasno nakazuje izoliranost in pomanjkanje naravnih virov – temeljni danosti Japonske. /…/ Nadčloveška pridnost, ki je poganjala prvo, burno industrializacijo Japonske, kasneje pa spodbudila njeno gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni, je dvoumno utelešena tudi v kmetijskem delu, ki ga Goli otok prikazuje kot tako zelo sizifovsko. Člani družine neutrudno delajo in nimajo časa, da bi se smiselno ukvarjali drug z drugim, kaj šele pogovarjali …«
– Haden Guest, Criterion
»Kaneto Shindo z Golim otokom ustvari vizualno izčiščen, minimalističen in zadržan, toda presunljiv in globoko ekspresiven portret človeškega boja, vztrajnosti in preživetja. Režiser v izjemno fluidnem in natančno zmontiranem filmu, posnetem povsem brez dialogov, učinkovito izkoristi molk likov, da bi ujel organski ritem, ki zrcali ciklično in obredno naravo človeške izkušnje.«
– Acquarello, Strictly Film School
»/…/ ta srce parajoči japonski film je vzorčen primer umetnosti vizualnega pripovedovanja. /…/ Kaneto Shindo se opre na podobe, da bi ustvaril vznemirljivo realistično dramo. Gre za enega najbolj prefinjenih in močnih sodobnih nemih filmov.«
– Pamela Hutchinson, Silent London
»Film bo še naprej navduševal vse, ki menijo, da resnica ni ravno stvar dejstev.«
– Elina Alter, Brooklyn