Restavrirano kopijo sta prijazno zagotovila založba Jimmy Maslon in American Genre Film Archive.
ZDA, piše se leto 1961. Profesor Nichols in njegov genialni protežiranec, mladi inženir Jeff Huntley, skušata izdelati vesoljsko raketo in kot prva Zemljana poleteti na Luno. Projekt je zahteven in drag, o državni podpori pa ne duha ne sluha, ko Jeff nenadoma podeduje tri milijone dolarjev. Raketa deluje, ekspedicija je uspešna, a le kdo bi si mislil, da je Luna pravzaprav tropski paradiž z največjim nudističnim kampom v vesolju.
»Goli na Luni uteleša vse, kar je perfektnega v ameriški popkulturi. Drugi celovečerec eksploatacijske legende Doris Wishman ni toliko film kot delirij čistega kiča. Film, ki je tako bedast, da te povsem očara, je tudi eden najbolj zabavnih primerkov že dolgo izumrlega podžanra ‘nudie-cutie’. Postavni Jeff porabi 3-milijonsko dediščino za to, da s kolegom Profesorjem zgradita vesoljsko plovilo. Vzletita z eno raketo (majhno igračko) in na Luni pristaneta z drugo (tudi majhno igračko). Oblečeta si presmešna rdeče-zelena pižamasta pajaca, in ko izstopita iz rakete, se znajdeta v tropskem raju, ki spominja na Miami. In, ja, ja, na Luninem površju odkrijeta tudi nudo kamp, ki ga naseljujejo goli prebivalci Lune. Da so prebivalci Lune, vemo, ker imajo na glavah male barvaste antene. Kraljica Lune se sporazumeva telepatsko in vihti čarobno palico, od katere se človeškim bitjem zvrti v glavi. Je tudi na las podobna Jeffovi tajnici, a tega neznano zakaj naša znanstvenika ne opazita. Pionirsko režiserko Doris, ki se pod film podpiše kot ‘Anthony Brooks’, lahko ujamete, ko se sprehodi čez platno v prvem kadru filma!«
– Frank Henenlotter (režiser), American Genre Film Archive