zgodba
V ‘akvariju’, bordelu na Tajskem, spolne delavke čakajo na svoje stranke za stekleno steno, klepetajo in zrejo v lasten odsev. V Bangladešu moški zahajajo v ljubezenski geto, ‘mesto radosti’, kjer na stotine prostitutk pod strogim nadzorom svojih madam v tesnih sobah zadovoljuje stranke in vzgaja svoje otroke. V prašni mehiški ‘coni’ kurbe molijo k boginji smrti, da bi se izognile soočenju z lastno realnostjo.
Filmski triptih o prostituciji – tri dežele, tri kulture, tri religije – je trezen in brutalno iskren, a hkrati eleganten in vizualno bogat dokumentarec, ki brez moraliziranja prikazuje svet, v katerem je najbolj intimno človeško dejanje postalo predmet trgovanja. V Benetkah nagrajeni sklepni del trilogije o življenju v času globalizacije priznanega avstrijskega avtorja Michaela Glawoggerja (Velemesta, Smrt delavca).
iz prve roke
»Ko začnem delati nov film, vedno potrebujem premiso, ki jo realnost lahko izpodbija ali pa potrdi. Za Glorijo kurb sem izbral teorijo, da se odnosi med moškimi in ženskami v katerikoli kulturi odražajo v prostituciji; z enakimi procesi, dejanji in rituali kot v vsakodnevnem življenju, le da se v prvem primeru vse odvija veliko hitreje. /…/ Naslov Glorija kurb sem si zamislil kot izraz spoštovanja do delovnih deklet vsega sveta: brez obsojanja, pomilovanja ali kriminaliziranja /…/. Beseda glorija ima tudi versko razsežnost in v procesu nastanka filma me je pripeljala do odločitve, da bom film zgradil kot triptih, kot oltarno sliko. Podrobno sem si ogledal slike Hieronymusa Boscha in ugotovil, da se dotikajo tem, ki so tesno povezane z mojim filmom. /…/ Mislim, da vsi trije filmi [Velemesta, Smrt delavca, Glorija kurb] preprosto govorijo o življenju na zemlji.«
– Michael Glawogger, režiser in scenarist
portret avtorja
Michael Glawogger (rojen leta 1959 v Gradcu) je avstrijski filmski režiser, scenarist in direktor fotografije. Diplomiral je na Dunajski filmski akademiji in na San Francisco Art Institute. Njegova dela segajo od literarnih priredb (Das Vaterspiel, 2009) in nekonvencionalnih komedij, kakršni sta Nacktschnecken (2004) in Nalezljiva zadetost (Contact High, 2009), do esejističnih dokumentarcev, kot so Velemesta (Megacities, 1998) in Smrt delavca (Workingman’s Death, 2004). Michael Glawogger se ne giblje le med filmskimi formami in žanri, ampak tudi med filmskim ustvarjanjem, fotografijo in pisanjem, ter med lahkotnejšimi in ostrejšimi toni. Z Glorijo kurb je zaključil svojo trilogijo o globalizaciji, ki jo pričujoči film sestavlja z mednarodno priznanima in nagrajenima dokumentarcema Velemesta (borba za preživetje prebivalcev svetovnih velemest) ter Smrt delavca (portret težkega življenja delavcev na različnih koncih planeta, ki smo ga lahko videli tudi na ljubljanskem Festivalu dokumentarnega filma). V Slovenski kinoteki smo si lahko poleg Velemest ogledali še dokumentarec Francija, prihajamo! (Frankreich, wir kommen!, 1999), na LIFFu pa igrani celovečerec Postopanje (Slumming, 2005). Michael Glawogger je bil s komedijo Nalezljiva zadetost gost predlanskega Kino Otoka.
kritike
»V eno stvar sem prepričan: le malo filmov, ki so se uvrstili na letošnji beneški filmski festival, bo sprožilo tako vroče debate kot Glawoggerjev zadnji film. Glorija kurb je filmska meditacija o ljubezenskih obredih – baročni dokumentarec o prostitutkah in njihovih sanjah, vsakodnevnem trdem delu in skrbeh.«
– Olaf Möller, Film Comment
»Osupljiv dokumentarec /…/. Glawogger k obširni in kompleksni temi prostitucije pristopi selektivno, pričakovano nevulgarno, neerotično in humanistično. Z izvrstno ekipo sodelavcev je ustvaril film, ki bo /…/ razsvetlil vse, ki bi radi bolje razumeli ta razvpiti, univerzalni in večni poklic.«
– Neil Young, The Hollywood Reporter
»Še eno veliko delo in edini pomemben avstrijski dolgometražec na uglednejših filmskih festivalih tega leta.«
– Christoph Huber, CinemaScope
»Najstarejši poklic postane ogledalo globalnega labirinta seksa in trgovanja, ki ga Glawogger prikaže z osupljivo vizualno spretnostjo in preciznostjo. Prostitutke /…/ snema dostojanstveno in s spoštovanjem, ob tem pa se posveča kompleksni prostorski politiki in socialnim temam kot posledicam globalizacije.«
– žirija 68. Filmskega festivala v Benetkah
»/../ Glawogger se tokrat ne zadovolji le s prikazovanjem položaja sodobnega proletariata, pač pa nam ponudi pravo sociološko študijo o odnosu treh velikih svetovnih religij, budizma, islama in krščanstva, do telesa in spolnosti. Ta korak izpelje tako, da ohrani večdelno strukturo – tokrat je to triptih v triptihu -, a pri tem vseeno ne zanemari težnje po ustvarjanju estetsko dovršenih podob. /../ Tiste, ki so se navduševali nad Velemesti in Smrtjo delavca, bo Glorija kurb nedvomno presenetila, saj gre za drugačen, veliko bolj konvencionalen dokumentarec, ki pa se hkrati zdi tudi avtorjevo najbolj zrelo filmsko delo doslej.«
– Denis Valič, Pogledi
»Glorija kurb je v svoji kompleksnosti več kot samo glorificiran in privlačno stiliziran intimen portret posameznic in posameznikov, ki so del telesno-finančne transakcije. Je refleksivni dokumentarec, ki skozi subtilno preizpraševanje odnosov iluzija-resničnost poudarja tudi zavest o fiktivnosti dokumentarnih filmov /…/.«
– Petra Gajžler, Ekran