zgodba
Dve vojni. Dve sprti strani. Dve družini. Dve smrti. En sam mož … vohun Garbo.
Zavezniki so imeli Garba, tretji rajh je imel Alarica. Bila sta najpomembnejša tajna agenta med drugo svetovno vojno. Alaric je po vojni izginil, Garbo pa je v Angoli umrl za malarijo. A za obema imenoma se skriva isti obraz, ena sama oseba: Juan Pujol, ki ga 35 let kasneje čilega in zdravega najdemo v Venezueli …
Dokumentarni triler o pozabljenih in še živih spominih, junakih in vohunih, skrivnostih in lažeh prepleta fragmente hollywoodskih filmov z arhivskimi posnetki, intervjuji in posebnimi učinki – ter gledalca povabi, naj izbere lastno verzijo resnice.
zanimivosti
Pujol je edini človek, ki je prejel najvišje odlikovanje Hitlerjevega režima, čeprav ni bil ne Nemec ne vojak. Kot nacistični vohun Alaric si je prislužil železni križec. Kot britanski tajni agent Garbo je postal član reda britanskega imperija (Member of the Order of the British Empire). Bil je edini posameznik, ki so ga med drugo svetovno vojno odlikovali zavezniki in nacisti.
Alaric, znan tudi pod imenom Vertrauensmann 319 (Zaupanja vreden človek 319), je osnoval Arabel, največjo mrežo nacističnih agentov v Veliki Britaniji med drugo svetovno vojno. Rekrutiral je 27 nižjih agentov, ki jih je zaposloval in vzdrževal tretji rajh. Vendar niti eden teh agentov v resnici ni obstajal. Vsi so bili plod Pujolove bujne domišljije.
iz prve roke
»Čeprav si bodo mnogi, ki ne poznajo te zgodbe, zaradi čudaštva in hitrega tempa filma morda mislili, da je v njem veliko izmišljenega, je vse resnično. Morda tudi zato, ker je bil sam Pujol sijajen pripovedovalec zgodb, bržkone eden najboljših pisateljev 20. stoletja. Pa ne zaradi svojega literarnega stila, ki je bil prej pretirano baročen in neizpiljen, pač pa zato, ker je imel zvesto občinstvo, ki mu je slepo verjelo. Pujol ni pisal za javnost, za bralce, pač pa je s svojim pisanjem prepričeval sovražnika in manipuliral z njim, da bi dobil bitko. Resničnost je resnično bolj čudna od fikcije.«
– Edmond Roch, režiser in koscenarist
portret avtorja
Edmond Roch, novinar in doktor umetnostne zgodovine, kot scenarist, režiser in producent podpiše pet kratkih filmov. Kot scenarist sodeluje pri filmih Tic Tac režiserke Rose Vergés (1996) in Mia Sarah Gustava Rona (2006), v različnih produkcijskih vlogah pa pri filmih Barcelona Whita Stillmana (1994), El efecto mariposa Fernanda Coloma (1995), Sedem let v Tibetu (Seven Years in Tibet, 1997) Jean-Jacquesa Annauda, prvem in tretjem delu trilogije The Tulse Luper Suitcases (2002/4) Petra Greenawaya, pri Tykwerjevem Parfumu (Perfume: The Story of a Murder, 2006) in kot koproducent pri filmu Ču do vi to (Biutiful, 2010) Alejandra Gonzáleza Iñárrituja. Garbo je avtorjev celovečerni režijski prvenec.