zgodba
Blanco je karizmatični, na videz dobrohotni lastnik družinske tovarne, ki se že desetletja ukvarja s proizvodnjo tehtnic. Zadnje čase je še posebej pod pritiskom, saj se poteguje za regionalno nagrado za poslovno odličnost. A le nekaj dni pred obiskom komisije, ko bi moralo biti vse popolno, se mora spopasti z maščevanjem odpuščenega delavca, depresivnim nadzornikom in novo, vse preveč privlačno in ambiciozno pripravnico … Blanco je pripravljen storiti vse, da bi znova dosegel ravnovesje in prejel nagrado …
iz prve roke
»[To je] tragikomična zgodba o porušenem delovnem ekosistemu, film brez junakov in zlobnežev, daleč od kakršnegakoli manihejstva. Trpka komedija, temno siva, skoraj črna. Jedek pogled na osebne in delovne odnose v družinskem podjetju, ki zaposluje nekaj sto delavcev. /…/ Dobri šef je portret razosebljanja in slabšanja delovnih odnosov, pokrajina časa, v katerem se zdi, da je logika dobička in prekarnosti z zemljevida zaposlovanja izbrisala staromodne koncepte, kot so solidarnost, etika ali skupno dobro. /…/ Verjamem, da je mogoče ustvariti kompleksen in umetniško ambiciozen film, ki pripoveduje o tem, kdo smo, o trenutku, v katerem živimo; in ki hkrati zabava, intrigira in vznemirja – vse to pa počne s humorjem, včasih z lahkotnostjo, včasih z ostrino, vendar brez odrekanja angažiranosti, resnici in poeziji. Film, ki v koreninah tistega, kar smo, išče hipotezo o nas, kakršni bomo nekoč postali. Film, ki ima odprto okno na ulico, ki se ukvarja z dogajanjem zunaj, na pločnikih države, kjer živimo; pa tudi v naših domovih, spalnicah, na naših delovnih mestih. /…/ Ljubosumje, zloraba, izdaja, moč, hlapčevstvo, rivalstvo, maščevanje, ambicije, seks in celo smrt – vse velike teme klasičnih tragedij – se prepletajo v zapleteni mreži interesov, nizkotnosti in ambicij v majhnem podjetju za proizvodnjo tehtnic, ki bi lahko stalo v katerem koli provincialnem mestu.«
– Fernando León de Aranoa
portret avtorja
Fernando León de Aranoa (Madrid, 1968) je po uspešni scenaristični karieri leta 1996 posnel režijski prvenec Familia, ki mu je prinesel nagrado goya za najboljšega mladega režiserja. Sledili so filmi Barrio (1998), Ponedeljki v soncu (Los lunes al sol, 2002), Princesas (2005) in Amador (2010), ki so skupaj poželi kar dvanajst goy, med njimi pet za najboljšo režijo in scenarij, nagrado za najboljši film in najboljšega režiserja na festivalu v San Sebastiánu, tri nagrade mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI ter številne druge lovorike. Leta 2015 smo v Kinodvoru predvajali režiserjev šesti celovečerec Popoln dan (A Perfect Day, 2015), v katerem sta Benicio del Toro in Tim Robbins odigrala vlogi humanitarnih delavcev med vojno v Bosni. V slovenskih kinematografih smo si lahko ogledali tudi režiserjev naslednji igrani film Ljubiti Pabla (2017), ljubezensko zgodbo med novinarko (Penélope Cruz) ter zloglasnim kolumbijskim mafijcem in preprodajalcem drog Pablom Escobarjem (Javier Bardem). Dobri šef je bil premierno prikazan na festivalu v San Sebastiánu.
Aranoa je poleg tega avtor dokumentarcev Izbjeglice (1995) o bosanskih beguncih, Caminantes (2001), Buenas noches, Ouma (segment omnibusa Invisibles, 2007; nagrada goya za najboljši dokumentarni film), Política, manual de instrucciones (2016), pa tudi slikar, ilustrator in pisatelj.
kritike
»Film me je zabaval, mi pogosto izvabil nasmeh, včasih pa me celo spravil v glasen smeh. To so občutki, ki jih zelo cenim – tako v življenju kot v filmu. In ne spomnim se, da bi kakšen film v zadnjem času /…/ v meni sprožil tako osvobajajoč, radosten odziv. Dobri šef to doseže z inteligentnim in dovršenim scenarijem, z ironijo, nadihom zlobnosti in vrhunskim cinizmom /…/. Končni rezultat je izjemen. /…/ Dobri šef /…/ nas spomni, kako velik igralec je Javier Bardem. Film si je vredno ogledati že samo zaradi njegovega nastopa.«
– Carlos Boyero, El País
»Dobri šef z odličnimi dialogi in smešnimi situacijami v spomin prikliče klasično italijansko komedijo iz petdesetih in šestdesetih let, zlato dobo Dina Risija, Maria Monicellija in Pietra Germija. Koncentrat čiste kisline, zavit v bonbon, ki je po obliki osvežilen, po vsebini pa grenak. Takojšnja klasika /…/.«
– Carlos Loureda, Fotogramas
»Javier Bardem predstavi nov lik v svojem repertoarju očarljivih zlobnežev. V slogu, ki spominja na filmski sarkazem bratov Coen /…/, León de Aranoa spretno splete zgodbo o slabem obnašanju, ki se izdaja za dobro.«
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter
»Nadvse zabavna satira /…/. Aranoa je ustvaril izvrsten film z odmevi Billyja Wilderja in Berlange, farso o življenju v provinci, delovnih razmerjih in stanju človeštva samega.«
– Juan Sardá, El Mundo
»Rentgenski posnetek delovnih razmerij je strašljiv, čeprav nam ga genialni León de Aranoa ponuja zavitega v zelo smešno črno komedijo, ki bi nedvomno zadovoljila tudi velikega Ettoreja Scolo, eno glavnih referenc v filmih madridskega režiserja. Smeh je seveda vedno dobrodošel, tudi tisti prisiljeni, ko ugotoviš, da se pravzaprav smeješ samemu sebi.«
– Mirito Torreiro, Fotogramas
»Film pripada Javierju Bardemu. Njegova igra premore globino in kompleksnost, ki se zdita kot z drugega sveta. Nastop, poln grimas, gest in dolgih pavz /…/ je resnično bravurozen, Bardemovi oboževalci pa so lahko prepričani, da bodo dobili točno tisto, po kar so prišli. /…/ Z vidika zapleta Dobri šef teče gladko in učinkovito kot dobro vodena tovarna. Spretno narejeni in nadvse zabavni film izzove številne nasmeške, poskrbi pa tudi za nekaj pravih izbruhov krohota.«
– Jonathan Holland, Screen Daily
»Politična angažiranost in družbena volja Leóna de Aranoe in Javierja Bardema ter njun izrazni talent so poskrbeli za nadvse zabaven klic k orožju.«
– Santiago Alverú, Cinemanía
»Film želi ustvariti portret našega časa, pri čemer pa se dobro zaveda, da delavska realnost – za katero tu v resnici gre – ni več stvar pohlepnih delodajalcev in zavistnih proletarcev. Zdaj – nam pove film in celo Hegel – lahko sprevržena in samoizključujoča mehanika želje naredi vse. /…/ Vsi smo sužnji svoje želje po posedovanju. Pet zvezdic!«
– Luis Martínez, El Mundo
»Občinstvu prijazno črno komedijo je na svetovni premieri /…/ v San Sebastiánu pospremil glasen krohot. Film sloni na niansiranem in prepričljivem nastopu Javierja Bardema, ki skoraj vsak kader napolni s svojim subtilnim šarmom /…/.«
– Tom Grater, Deadline