zgodba
Diego Maradona 5. julija 1984 prispe v Neapelj. Karizmatični Argentinec in najbolj strastno, a nevarno mesto v Evropi sta kot ustvarjena drug za drugega. Maradona prej zaspani nogometni klub Napoli kmalu povede do naslova državnega prvaka. Na igrišču uprizarja čudeže, na ulicah ga častijo kot boga. Vse skupaj se zdi skoraj neresnično. Toda cena bo visoka.
Režiser Asif Kapadia (Senna, Amy) se v zadnjem delu trilogije o temnih plateh slave potopi v viharno življenje enega največjih nogometašev vseh časov.
iz prve roke
»Prevzeli so me njegov značaj, talent, iskrenost, strast, humor in ranljivost. Fascinirala me je njegova pot /…/, bil je vodja, ki je svoja moštva ponesel na sam vrh, a njegova kariera je bila tudi polna padcev. /…/ Maradona ima dve plati. Lahko je očarljiv, a pokazati zna tudi drugačen obraz. Je človek ulice, prihaja iz surovega okolja. Potrebuje nekaj, proti čemur se lahko bori. To je njegova motivacija. Ko že misliš, da je z njim konec, se spet postavi na noge. Zgodba Diega Maradone je zgodba o smrti in ponovnem vstajenju. Ta ideja je v srcu našega filma.«
– Asif Kapadia
portret avtorja
Britanski režiser indijskega porekla Asif Kapadia se je rodil leta 1972 v Londonu. Za svoj celovečerni igrani prvenec The Warrior (2001) je prejel nagrado BAFTA za najboljši britanski film. Leta 2010 je posnel dokumentarec o brazilskem šampionu formule ena Senna, ki si je poleg neverjetnega komercialnega uspeha, kritiške hvale in številnih drugih priznanj prislužil dve nagradi BAFTA. Film Amy (2015) o pevki Amy Winehouse, ki je postal finančno najuspešnejši britanski dokumentarec vseh časov, pa je režiserju med drugim prinesel nagrado Evropske filmske akademije, oskarja za najboljši dokumentarec in grammyja za najboljši glasbeni film. Film je bil izjemno uspešen tudi v Sloveniji in je s skoraj 9000 gledalci postal najbolje obiskan dokumentarec mestnega kina Kinodvor. Diego Maradona zaključuje režiserjevo nenačrtovano trilogijo o otroških genijih in slavi.
kritike
»’Malce goljufanja in veliko genialnosti.’ To so besede, s katerimi nekdo v filmu povzame argentinskega nogometnega megazvezdnika Diega Maradono po njegovem zmagoslavnem nastopu na svetovnem prvenstvu leta 1986 – in sliši se kar prav. Film ti ponudi priložnost, da ugotoviš, kako je bilo goljufanje le del Maradonove genialnosti in ne nekakšna pomanjkljivost. /…/ Med ogledom gledalec postane strokovnjak za lovljenje pobliskov panike in zamere v Maradonovih očeh. Več kot dvourno vsrkavanje televizijskih posnetkov na velikem platnu povzroči neke vrste histerijo, zlasti ko gre za spektakel nepopustljive strasti, neizogibne katastrofe in množične histerije na ulicah Buenos Airesa in Neaplja. Goool, nočni klubi, goool, malikovanje, goool, gangsterji, treningi, punce, nosečnosti, zanikanje očetovstva, kokain, pridobivanje teže, muhavost medijev, obup – kot bi gledali 130-minutno uvodno sekvenco v Match of the Day, ki bi jo zmontiral Sofokles.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Ne bi si mogli želeti boljše kombinacije režiserja in teme. /…/ Kapadia razume, da čeprav ljubitelji nogometa morda res poznajo ključne trenutke Maradonove kariere (osvojitev svetovnega pokala, povzdigovanje v svetnika v Neaplju in z drogami pogojen padec), dramski lok ne bi deloval, če bi zaključno poglavje jemal za samoumevno. Namesto tega sledi Maradoni od težavnega začetka v Neaplju skozi drugi val samozaupanja, kot bi gradil Rockyja nogometnih filmov – vse dokler se v pretresljivem zadnjem dejanju ne izteče v Brazgotinca nogometnih filmov.«
– Eric Kohn, IndieWire
»Film iz stotin ur arhivskih posnetkov in novih intervjujev z nekdanjimi soigralci, novinarji, prijatelji, partnericami in samim Maradono zgradi natančen portret izjemno nadarjenega posameznika z mnogimi napakami. Najbolj ganljivo pa je, kako vzpostavi notranji konflikt med Diegom, sramežljivim, negotovim fantom iz slumov Ville Fiorito na obrobju Buenos Airesa, in Maradono, superzvezdnikom, čigar najslabša nagnjenja je izkoristila Camorra, največja organizirana kriminalna združba južne Italije.«
– Adam Woodward, Little White Lies
»Navdušujoč kot protagonistov talent in surov kot njegovo življenje zunaj igrišča: najnovejši film Asifa Kapadie je še en pretanjen in prodoren dokumentarec. /…/ V filmu seveda ne manjka nogometa in drog – predstavljajte si Brazgotinca v kopačkah –, a gre za presenetljivo čustveno popotovanje. V duhu vseh dobrih dokumentarcev vas bo pripravil do tega, da znova premislite svoj pogled na človeka ter mite, ki ga obkrožajo. /…/ Posnetki, ki jih je Kapadia odkril, so izjemni. /…/ Maradonovega burnega življenja ne bi bilo mogoče stlačiti v en sam film. Namesto tega nam režiser postreže z vročično, radostno, melanholično in včasih toksično neapeljsko ljubezensko zgodbo, ki zvezdnika prikaže v vsej njegovi kontrastnosti in kompleksnosti. Bil je fant iz predmestja, ki je našel nov dom, a spotoma izgubil svojo dušo. Kakšen zaključek tega izvrstnega dokumentarca!«
– Phil de Semlyen, Time Out
»Nemogoče si je zamisliti, da bi mojstrski dokumentarist Asif Kapadia ustvaril kaj drugega kot skrbno raziskan, večplasten in pronicljiv film: tudi s svojim najnovejšim, Diegom Maradono, ne razočara. A film o kontroverznem argentinskem nogometašu je za režiserja Senne in Amy drugačen izziv. Ayrtona in Winehousovo je lahko predstavil v popolnih biografijah – z začetkom, sredino in tragičnim, prezgodnjim koncem dveh ljudi, ki sta živela hitro in umrla mlada. Tudi Diego Maradona je živel hitro, a je danes še kako živ in njegov glas se pojavi tudi v filmu. Kljub odsekanemu koncu in vtisu nedokončanega posla – ali pa celo zaradi tega – je Diego Maradona v številnih pogledih še celo boljši kot prejšnja režiserjeva dela.«
– Fionnuala Halligan, Screen International
»Glavni namen te intimne, temeljite in poglobljene študije športne megazvezde je doseči, da gledalci doživijo Diegove sanje, ne da bi za to morali posvetiti svoje življenje odličnosti v nogometu ali odpirati restavracije za mafijce. V tem adrenalinskem in tehtnem filmu Kapadii in njegovi ekipi to odlično uspe. Nihče ne ostane na vrhu za vekomaj – a kakšno življenje je to, ko dihaš tisti redki zrak!«
– Lou Thomas, Sight & Sound
»Stari črno-beli posnetki slumov Buenos Airesa so iz povsem drugačnega sveta in pričajo o razkolu med resnično osebo in kultom osebnosti. /…/ Resnični priboljšek pa so tekme svetovnega pokala iz let 1986 in 1990: veličasten spoj videa in celuloida. /…/ Restavrirane posnetke s 35-milimetrskega traku odlikuje zrnata neposrednost – in prav zato je ta film nujno videti na velikem platnu.«
– Bradley Warren, The Playlist
»Doku Diego Maradona, ki ga je vedno precizni Asif Kapadia, avtor še dveh briljantnih dokujev, Senne (o brazilskem dirkaču Ayrtonu Senni) in Amy (o britanski pevki Amy Winehouse), zrežiral zgolj iz arhivskih materialov (tudi zakulisnih, intimnih, Maradonovih osebnih, nikoli videnih), prežetih z offi Maradone, njegovih trenerjev, njegove žene, njegove ljubice (in matere njegovega nezakonskega sina), njegovih biografov, zgodovinarjev italijanskega nogometa, prijateljev, novinarjev ipd., ne pušča obenega dvoma, da je Maradono poganjal razredni bes. Ta bes ga je ohranjal na nogah. Zaradi tega besa je bil nezadržen. Ko je igral za Napoli, se je boril za razžaljene, ponižane in diskriminirane, diskriminirane, ki so v njem dejansko videli odrešenika.« ZELO ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina