Pisanje glasbe za film Cvetje v jeseni je bila zame zelo lepa naloga in na neki način tudi stvar družinske mitologije. Moj stari oče Urban Zupanec, Posečnikov z Martinj Vrha v Selški dolini, je bil dober prijatelj Ivana Tavčarja iz Poljanske doline. Skupaj sta hodila na lov, bila konjenika pri Sokolu in se vsako dopoldne ob enajstih dobivala v gostilni Pri roži na Židovski ulici v Ljubljani. Ivan je imel hišo na Bregu, Urban v Križevniški ulici. Pri Ivanovem najmlajšem sinu, profesorju Igorju, sem položil izpit iz interne medicine: navdihov za dobro glasbo v Cvetju je bilo torej kar dovolj. Napisal sem jo na dušek, v dveh, treh dneh. Ko sem glavne teme na klavir zaigral režiserju Matjažu Klopčiču, je rekel: “Prosim Vas,” – midva sva se namreč vse življenje vikala – “samo nič ne spreminjajte!” Takrat seveda nisva slutila, da delava film po slovenskem okusu.«
– Urban Koder
Urban Koder, skladatelj in dirigent
Piše scensko glasbo za gledališče, film, televizijo in radijske igre. Njegov siceršnji opus sestavljajo baleti, simfonične suite, ciklus literarnih pesmi za ženski glas in orkester, trije muzikali.
Celovečerni filmi: Balada o temi (Vuga, Babič, 1969); Onkraj (Bor, Gale, 1970); Mrtva ladja (Ranfl, 1971); Cvetje v jeseni (Tavčar, Mejak, Klopčič, 1973); Pomladni veter (Ranfl, 1974); Iskanja (Izidor Cankar, Klopčič, 1979); Tretje življenje (Pečjak, Grabnar, Kragelj, 1979); Pasja pot (Voranc, Drozg, 1983); Ljubezen (Rožanc, Ranfl, 1984); Čas brez pravljic (Pečar, Hladnik, 1986); Živela svoboda (Mikeln, Ranfl, 1987); Ljubezen nam je vsem v pogubo (Tavčar, Gale, 1987); Maja in Vesoljček (Kavčič, 1988); Črna orhideja (Kocbek, Hieng, Klopčič, 1989); Operacija Cartier (Mazzini, Zupanič, 1990); Priča iz Hrvatske (Matišić, Papič, 1991); Radio.doc. (Zupanič, 1995); Als ich tot war (Lubitsch, 1995); Carmen (Pevec, 1995); Barabe (Zupanič, 2000); Ljubljana je ljubljena (Klopčič, 2005).