zgodba
Po štirih letih v prevzgojnem domu sta Silviu ostala le še dva tedna do prostosti. Takrat pa se po dolgi odsotnosti nepričakovano vrne njegova mati, odločena, da s seboj v Italijo odpelje njegovega mlajšega brata. Silviuja, ki je brata tako rekoč vzgojil, zagrabi panika. Če ne bo ukrepal takoj, bo prepozno. Poleg tega se je brezupno zaljubil v lepo študentko socialnega dela. Silviujeva vznemirjenost in obup naraščata, čas pa se izteka …
Avtentičen nastop glavnega igralca in resnični mladostni prestopniki v stranskih vlogah ustvarjajo surovo psihološko dramo, v kateri se napetost stopnjuje do samega vrelišča. Dobitnik srebrnega berlinskega medveda in uradni romunski kandidat za oskarja.
iz prve roke
»Svojega filma resnično ne vidim kot ‘zaporniškega’. Zame je to v prvi vrsti film o ljubezni: o ljubezni najstnika do brata, ljubezni in sovraštvu do matere ter ljubezni do mladega dekleta.«
– Florin Şerban, režiser in koscenarist
portret avtorja
Florin Şerban (Romunija, 1975) je po magisteriju iz filozofije in hermenevtike diplomiral na Državni univerzi za gledališče in film v Bukarešti ter magistriral na oddelku filmske režije Univerze Columbia v New Yorku. V Romunijo se je vrnil, da bi posnel svoj prvi celovečerni film Če hočem žvižgati, žvižgam. Kmalu zatem je v Bukarešti odprl igralsko šolo, med drugim namenjeno bivšim oskrbovancem popravnih domov. Trenutno je v pripravi njegov drugi celovečerec.
kritike
»[S filmom] je mladi Florin Şerban znova dokazal, v kako dobri kondiciji je romunska kinematografija, ki ji sočnih tranzicijskih zgodb očitno ne zmanjka; ta pripoveduje o ‘delinkventnem’ mladeniču, ki pokaže več moralnega čuta kot njegovi varuhi, od staršev do države.«
– Peter Kolšek, Delo
»Prvovrsten film! /…/ neustrašna, neolepšana, realistična, popolnoma spontana in naravna igra. /…/ Dragocen prispevek k novemu valu romunske kinematografije.«
– Dan Fainaru, Screen International
»Izredno samozavesten prvenec Florina Şerbana učinkovito izrabi konvencije zaporniške drame in ustvari prepričljiv portret mladoletnega prestopnika /…/. Mladi igralec spretno utelesi Silviujevo prekipevajočo mešanico potlačenega besa in nepredvidljivosti, spajajoč hladnokrvno osredotočenost Bressonovega Michela (iz filma Žepar) z značajem in impulzivnostjo mladega Steva McQueena.«
– Tony Pipolo, Artforum
»Če hočem žvižgati, žvižgam je vznemirljiva zaporniška drama s karizmatičnim jamesdeanovskim glavnim junakom.«
– Andrew O’Hehir, Salon
»Slog romunskega novega vala izvrstno povezuje s spretno uporabo trilerskih prijemov. Čudež iz Bukarešte še traja.«
– Jurica Pavičić, Jutarnji list
»Napet prvenec romunskega režiserja ponuja svežo interpretacijo zaporniške drame s talci.«
– Tom Dawson, Total Film
»Ena izmed odlik filma se razkrije, ko se gledalec znajde med enim in drugim brezupom, zavedajoč se tako popolne odpovedi sistema kot skrajne nesmiselnosti upora.«
– J. Hoberman, The Village Voice
»Če hočem žvižgati, žvižgam je presunljiva parabola o izgubljeni generaciji romunske tranzicijske družbe, ki so jo izdali tako starši kot država.«
– Denis Valič, Pogledi
»Film, ki bratoma Dardenne dolguje več kot le tiste nadglavne posnetke, jasno pokaže, da so svoboda, represija in strah razredno pogojeni.« ZA
– Marcel Štefančič jr, Mladina