Cartoon d’Or je vseevropska nagrada za najboljši animirani kratki film. V letu 2011 sta nagrado prejela nemška avtorja Johannes Weiland in Uwe Heidschöter za film Malček in zver. Podelitev je potekala v poljskem mestu Sopot v okviru prireditve Cartoon Forum. Žirija v sestavi Victor Maldonado (Španija), Stéphane Bernasconi (Francija) in Tony Loeser (Nemčija) je med 28 kratkimi filmi, ki so bili nagrajeni na enem od partnerskih festivalov, izbrala pet finalistov.
Animateka je partnerski festival združenja CARTOON v okviru vzhodnoevropske festivalske pobude “Eastern European Animation Award”.
Mobile
Verena Fels (Filmakademie Baden-Württemberg)
Nemčija, 2010, DVcam, 6′ 25”
Na robu družbe je krava jeziček na tehtnici usode, kar sproži nezanemarljive posledice.
Sile iz naravoslovja, kot sta gravitacija in ravnovesje, so se mi vedno zdele neznansko zanimive. Govorijo predvsem o momentu, energiji in dinamiki. Ti vidiki sodijo tudi med temelje animacije: ustvarjajo ritem in življenje. Hotela sem narediti film, ki se ukvarja s temi silami, po drugi strani pa sem hotela ustvariti tudi prepričljive like z resničnimi čustvi in željami. Zato sem sile uporabila za izhodišče filma, da bi povedala vznemirljivo, ljubečo in duhovito zgodbo o usodi krave prek poigravanja s temi občutljivimi sistemi, ki se nam v resnici zdijo stabilni. To je zgodba, ki povezuje srce in um.
– Verena Fels
Paths of Hate
Damian Nenow (Platige Image)
Poljska, 2010, DVcam, 10′
Kratka zgodba o demonih, ki spijo globoko v človekovi duši in lahko ljudi pahnejo v vrtinec slepega sovraštva, besa in gneva.
Hotel sem narediti film, ki bi bil za gledalca predvsem zabaven, spektakularen in vizualno privlačen. Hkrati pa nisem hotel, da je Paths of Hate še eno razkazovanje tehničnih zmožnosti, polno ogromnih pretepaških robotov ali trolov. Sklenil sem, da je prikaz ene največjih težav človeštva – nagnjenosti k nesmiselnemu sovraštvu – najboljša izbira. Paths of Hate je avdiovizualna stvaritev v polnem pomenu besede. Svoje filme od vsega začetka snujem sam, saj mislim, da glasba in zvok predstavljata vsaj polovico končnega učinka.
– Damian Nenow
Pivot
André Bergs (il Luster Productions)
Nizozemska, 2009, DVcam, 5′
Ko neki mož prisostvuje umoru in fotografira morilca, mu začnejo streči po življenju. Med begom mu uspe obrniti potek dogodkov in plen postane lovec. Vse skupaj pripelje do nesrečnega konca.
Ker sem odrasel v kulturi 3D, ki se je predvsem trudila poustvariti resničnost, se mi je zdelo, da je to slepa ulica, ki tega medija ni vredna. Pri prejšnjem projektu sem s pomočjo zelo preprostih oglatih modelov dokazal svojo trditev, da prepričljivost filma ni odvisna od količine poligonov ali kakovosti osenčevalnika, temveč od dejanske razporeditve točk in kakovosti animacije. Tako smo lahko naredili zelo stiliziran grafični film, ki prikazuje subjektivno izkušnjo glavnega junaka, obenem pa tudi očiten računalniško generirani film, ki izrablja omejitve in prednosti medija. Ne pretvarja se, da se dogaja v “resničnem” svetu, vseeno pa živi.
– André Bergs
Zunanji svet / The External World
David O’Reilly (David O’Reilly/Henning Kamm@DetailFilm)
Irska, Nemčija/Ireland, Germany, 2010, DVcam, 17’
Mlad fant se v vesolju absurda nauči igrati klavir.
Hotel sem narediti smešen film.
David O’Reilly
Zverjasec / The Gruffalo
Jakob Schuh, Max Lang (Magic Light Pictures /Studio Soi)
Velika Britanija, 2009, DVcam, 26’54’’
Film Zverjasec, ki temelji na otroški slikanici avtorice Julie Donaldson in ilustratorja Axla Schefflerja, pripoveduje čarobno zgodbo o miši, ki po gozdu išče orešek. Ker med sprehodom srečuje napadalce, ki jo hočejo pojesti, mora biti pogumna miš zelo domiselna, da preživi. Vsem razglasi, da je dogovorjena s strašno pošastjo, z zverjascem.
Odločitev, da naredim film, ki bo kombinacija računalniške animacije in miniaturnih scen, je bila precej povezana s tem, da bo film zvesto sledil knjigi, kar nam je tudi omogočilo vizualno raziskovanje novega terena. Čeprav sva oba animatorja klasične šole, sva milijonom oboževalcev knjige hotela ponuditi nekaj popolnoma novega in drugačnega. S pomočjo miniaturnih scen sva laže pričarala tridimenzionalen občutek, saj so te scene v skrivnostnem temnem gozdu omogočale izdatne podrobnosti in ga naredile očarljivega in otipljivega. Like sva animirala računalniško, saj ta medij daje neizmerno svobodo izraza in igre.
– Jakob Schuh, Max Lang
Malček in zver / Der Kleine und das Biest / The Little Boy and the Beast
Johannes Weiland, Uwe Heidschöter (Studio Soi)
Nemčija, 2009, DVcam, 6’30”
Ko se tvoja mama spremeni v zver, se marsikaj obrne …
Začela sva brati scenarij Marcusa Sauermanna in zdel se nama je hecna mala risanka o dečku in pošasti. Ko sva prišla do konca, pa sva dojela, da gre za resno in iskreno zgodbo o ločitvi. Ta izkušnja “prvega branja scenarija” je bila bistven ključ do režijskih odločitev. Zdelo se nama je, da je animacija najboljši medij za upodobitev te zgodbe. Pri pripovedi, igri junakov, umetniških in vizualnih odločitvah sva vedno poskušala najti pravo ravnovesje med prikazom risanih elementov in avtentičnih elementov vsakdanjega življenja.
– Johannes Weiland, Uwe Heidschöter