zgodba
Bliža se zima. Prijatelj Njuhec se odpravlja v svet, zato se poslovi od Mumintrola in mu zaželi sladke sanje. Mumintrolova družina se namreč pripravlja na dolgo zimsko spanje: Muminočka nabira gobe, Muminmama pa pripravlja ozimnico; že vrsto let vse generacije zimo prespijo. Njihova prijateljica mala Mi se zbudi in zamika jo igra na snegu. Naravoslovec Samuh prismuča mimo in ji potrdi, da je spanje popolnoma nesmiselno, saj prihaja božič. Ko pride božič, se družina zbere ob božičnem drevesu in darilih, ji razloži. Mala Mi ga prepriča, da odsmuča do Mumintrolove hiše in zbudi vso družino, ki zagotovo ne ve, da se mora pripraviti na prihod božiča. Muminmama je prepričana, da je treba gosta po imenu Božič toplo sprejeti, na njegov prihod pa se je treba še temeljito pripraviti … Medtem se prijatelj Tu-tiki pripravlja na prihod Ledene žene, ki ji nihče ne sme pogledati v oči …
kritike
»Čarobna zima v Mumindolu je ljubek in preprost božični film. /…/ Ko ga gledamo, se počutimo enako, kot če bi nam na zimski dan ljubeči starši brali lepo ilustrirano 3D pop-up knjigo, medtem pa bi zraven srkali vročo čokolado. /…/ Kljub preprosti zgodbi bodite pozorni na modre izjave Mumintrolovega očka ter filozofa Tu-tikija.«
– Nicola Chan, youngpost
»Med pripravo na božič se naučijo, kako delati skupaj, biti prijazen in kaj pomeni biti dober prijatelj. To so ljubka sporočila, ki jih nikoli ni dovolj, zlasti v otroških animiranih filmih, ki sicer kar naprej ponavljajo kopalniške šale in kričijo, da bi pritegnili najmlajše. /…/ Mumini so ljubeči junaki, tako kot Medvedek Pu in Totoro. Med gledanjem filma se vam bo zdelo, da ste prejeli velik objem in da bo še vse v redu. Morda si boste želeli biti še bolj prijazni in prijateljski do ljudi okrog sebe – ravno tako, kot to počnejo mumini. Tudi animacija je osvežujoče nostalgična.«
– Rachel Wagner, Rotoscopers
mumintroli
Na prvi pogled so videti kot pomanjšani nilski konji, z belimi krznenimi kožuščki ter velikim gobčkom in repom, ki ima na koncu čopek. »Imajo lepa mala ušesa, majhen ljubek rep, oči so majhne in prijazne,« piše pisateljica Tove Jansson.
Ime mumin izvira iz družine Jansson. Tovi je stric pripovedoval o Mumintrolu, ki živi v kuhinjski omari in mrzlo piha v ljudi. Na ta način ji je skušal preprečiti nedovoljene obiske zalog hrane. Po drugi strani pa naj bi si Tove sama nadela ime Mumintrollet, kar pomeni mamin trolček.
Skandinavija je dom trolov. To so veliki in majhni škratje, čokati, zavaljeni in domišljavi. Imajo velike nosove, dolge roke in so poraščeni. Če nanje posije sonce, se lahko spremenijo v kamne. Iz tega izročila izhajajo mumini, le da jih je pisateljica močno spremenila: iz zarodka trola se je izlegel trolček s popolnoma drugačnim videzom in značajem. Telesne oblike še vedno spominjajo na trole, obdržal je repek, njegovo telo pa se je pomanjšalo in postalo prijetno okrogle oblike. Po obnašanju se je približal človeku oziroma bitju, ki si prizadeva biti dobro. Pisateljica je s tem želela pokazati otrokom, kakšen naj bi bil dober človek.
Mumini so pametni, naivni in imajo bujno domišljijo. So družabni, zato se radi družijo z drugačnimi sopotniki in jih sprejemajo v svoji Muminhiši. To je »živžavasto bivališče, kjer je vsakdo počel, kar se mu je zahotelo, in si skoraj nihče ni delal skrbi za naslednji dan«. (Čarodejev klobuk, 1995, 11) Mumini cenijo majhne, večkrat najdene predmete, ki bi lahko veljali za staro šaro. Veselje najdejo v majhnih stvareh ter ustvarjalnosti. Zelo cenijo svobodo in ne ravnajo vedno v skladu s pričakovanji družbe. Vsako leto se konec novembra odpravijo na trimesečno dolgo zimsko spanje. Prebudijo se marca, ko v Mumindol posije sonce.
Mumine lahko v Skandinaviji in na Japonskem po popularnosti primerjamo z najbolj znanimi Disneyjevi junaki. Na Finskem so na otoku Kailo zgradili tematski park Moomin World, ki velja za enega bolj kakovostnih zabaviščnih parkov na svetu.
(Vir: Svet muminov Tove Jansson, Kos, Saša, Filozofska fakulteta Maribor, 2011)
o pisateljici
Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) je avtorica podobe in zgodb o muminih. Leta 1942 je nastal prvi mumintrol, in sicer v obliki serije stripov, ki jih je objavila v časopisu. Kmalu se ji je pri risanju muminov pridružil brat Lars in skupaj sta izdala kar deset zvezkov stripov. Dolga desetletja so brat in sestra ter Tovina življenjska sopotnica živeli v poletni hiški na majhnem, z grmovjem poraščenem otočku Pellinge. Tam so nastale vse knjige o muminih, ki jih še danes beremo: Mumini in velika povodenj (1945), Komet v Mumindolu (1946), Čarodejev klobuk (1948), Vražja kresna noč (1954), Zima v Mumindolu (1957), Nevidni otrok in druge zgodbe (1962) idr. V slovenski izdaji so izšli tudi stripi o muminih.
Televizijska serija Mumini
Podlaga za film Čarobna zima v Mumindolu izhaja iz poljsko-avstrijske animirane televizijske serije Opowiadania Muminków. Zgodbe za to serijo so črpali iz knjig Tove Jansson, ki je pri nastajanju dejavno sodelovala. Vse scenarije so prevedli in vsakega posebej sta Tove in Lars Jansson odobrila, spremenila, šele nato se je lahko začela produkcija posamične epizode. Serija ni tipično otroška, še več, očitali so ji nekoliko bolj temačen ton in strašljive prizore, ki naj ne bi bili pisani na kožo mlajšim gledalcem. Vendar je to najbolj zvesta TV-adaptacija doslej, ki sledi viziji avtorice Tove Jansson. Serijo so dobro sprejeli tudi v britanski družbi, kjer so jo prav tako adaptirali ter 100 epizod predvajali na CITV v letih 1983–1986.