zgodba
Sam in njegov mlajši brat Tommy sta pravi nasprotji. Medtem ko je Sam ustaljen, srečno poročen s svojo srednješolsko ljubeznijo Grace, s katero ima tudi dve hčerki, je Tommy potepuh, ki se je pravkar vrnil iz zapora, vendar je dovolj šarmanten in bistroumen, da mu vedno uspe zapeljati svojo okolico. Starejši brat je tudi profesionalni vojak, ki se ravno odpravlja v Afganistan, od koder kmalu prispejo tragične novice, da je izgubil življenje. Njegovo vlogo doma prevzame Tommy, do katerega tudi Grace ni ravnodušna. Vendar Sam v resnici ni mrtev, temveč v ujetništvu Talibanov, od koder po številnih travmah naposled pobegne in se vrne domov v Ameriko. Tam je družinska situacija zdaj postavljena na glavo, vlogi bratov zamenjani. Napetost v novo oblikovani družini narašča iz dneva v dan …
Razburljiva, pretresljiva družinska drama dveh ranjenih moških psihologij in ženske, ujete v primež med obema; zgodba o ljubezni, zvestobi in moškosti na ozadju sodobnih vojaških spopadov v Afganistanu; ameriška priredba istoimenske danske uspešnice v režiji Susanne Bier iz leta 2004.
iz prve roke
»Zame je to v prvi vrsti družinska zgodba, ne pa vojni film. To ni zgodba o ubijanju, temveč zgodba o učinku ubijanja na vsakdanja življenja.«
Sigurjon Sighvatsson, producent
»Danski izvirnik se mi je zdel izvrstna analiza dveh vprašanj: katere so tiste stvari, ki človeka v življenju oblikujejo, in katere so tiste, ki ga lahko zlomijo. Mlajšega brata, bivšega kaznjenca, na rob zloma in samouničenja pripelje družinsko življenje, starejšega brata pa zlomi vojna, ujetništvo in nasilno sesutje moralnih temeljev. Brata naposled zamenjata vlogi; ta dinamika se mi je zdela tako zanimiva, da sem jo želel raziskati še v ameriškem kontekstu.«
Michael De Luca, producent
»Brata v filmu pripadata delavskemu sloju. Nasilno ju loči vojna, ki ju tudi čustveno poškoduje, in film se ukvarja z vprašanjem, ali bosta lahko sploh kdaj zacelila svoje rane. Afganistanska izkušnja starejšega brata presega običajno razumevanje, kar zgodbi podeli novo razsežnost. Gre za nekaj, kar se nahaja onkraj tragedije, in k filmu so me pritegnile poudarjene, okrepljene emocije, ki se rojevajo iz tega.«
Jim Sheridan, režiser
»Zgodba Bratov se mi zdi po strukturi podobna klasični grški drami, pri tem pa je zanimivo, na kakšen čustven način je k njej pristopil režiser Jim Sheridan. Esenco zgodbe je nenehno iskal v človeških dejavnikih.«
Sam Shepard, igralec
portret režiserja
Jim Sheridan (letnik 1949) velja za enega najbolj uspešnih in mednarodno uveljavljenih irskih režiserjev. Do tega slovesa se je dokopal že s svojim celovečernim prvencem Moja leva noga (My Left Foot, 1989), ki je istočasno dokončno utrdil tudi mednarodni sloves igralca Daniela Dayja Lewisa. Par je znova združil moči leta 1993 v kritiški in blagajniški uspešnici V imenu očeta (In the Name of the Father, 1993). Manj kot deset celovečernih filmov, ki jih je v dvajsetletni ustvarjalni karieri posnel Jim Sheridan, je v skupnem seštevku nabralo dva oskarja in kar šestnajst oskarjevskih nominacij.
kritike
»Empatija je za Irca Jima Sheridana, režiserja presunljivo intimne drame Brata, očitno nekaj tako naravnega kot dihanje. Med ključnimi tremi protagonisti in njihovimi emocionalnimi stanji nenehno preskakuje in se giblje lahkotno, ne da bi ob tem kakorkoli oškodoval tok pripovedi: vsak narativni utrip zgodbe je obenem tudi utrip srca. /…/ V zgodbo Bratov nas potegne tako globoko in mojstrsko, da nimamo časa pomisliti, da gledamo še en film o travmah vojnega veterana; Sheridana nikoli ne ujamemo pri poročanju ali vsiljevanju mnenj, vedno zgolj opazuje. /…/ Njegovi igralci vloge zasedajo z vsem možnim razumom, kar ga premorejo – in v film nas vpletejo tako globoko, kot sploh nismo vedeli, da se je moč spustiti.«
David Edelstein, New York Magazine
»Brata je mnogo več kot samo film o vojni in poroki. Je film o tem, kako daleč gremo lahko v odpuščanju samemu sebi. Gre tudi za film, ki ga v celoti obvladuje mladi Tobey Maguire; tako mračnih globočin nisem v njem uzrl še nikoli poprej. Igralci posedujejo izjemen dar presenečanja gledalcev, če so le soočeni s primernim materialom.«
Roger Ebert, Chicago Sun-Times
»Brata – s svojim načinom premišljenega opazovanja dogajanja, skrbno odmerjenim tempom in vseprisotnim občutjem empatije – spominja na dober evropski film.«
Mick LaSalle, San Francisco Chronicle
»Brata, ki traja slabi dve uri, ni pretirano dolg film. Vendar zaplet, po skoraj enournih, skrbnih pripravah, napoči šele v drugi polovici. Ko se to enkrat zgodi, boste izgubili dih.«
Michael O’Sullivan, Washington Post
»Čeprav je vojna tudi v Sheridanovi upodobitvi skrajno kruta, pa je družina zanj neskončno bolj intrigantno bojišče. Najučinkovitejši je takrat, ko odprt konflikt prikaže na glavni družinski fronti, ob skupnih obedih, kjer med napetim žvenketanjem vilic in krožnikov z ene strani mize na drugo letijo medosebne zamere in postane frustracije. To je polje, kjer se Sheridan dobro znajde, saj je zapletenim družinskim situacijam posvetil več svojih najuspešnejših filmov (V imenu očeta (1993), V Ameriki (2003)). S filmom Brata je v svojo serijo družinskih dram dodal še en dobro napisan in spretno režiran primerek.«
Špela Barlič, Pogledi
»Irski režiser Jim Sheridan je spet pokazal izjemen čut za ustvarjanje neprijetnih trenutkov med družinskimi člani, ljubimci in zakonskimi partnerji, s katerim je bila prežeta njegova mojstrovina Moja leva noga.«
Slovenske novice
»Natalie Portman in Jake Gyllenhaal sta prepričljiva kot ponavadi, preseneti pa Tobey Maguire z najzrelejšim nastopom doslej.«
Matic Kocijančič, Ekran