zgodba
Začetek prve svetovne vojne. Filipa, ravnatelja osnovne šole, vpokličejo k vojakom. Ker ga skrbi za mlado in lepo ženo Leo, Slovenko, ki jo je spoznal med študijem v tujini, jo zaupa Azemu, šolskemu hišniku, ki da Filipu beso, častno albansko zaobljubo, da bo pazil nanjo. A med albanskim hišnikom in lepo Slovenko se počasi splete nepričakovana in nenavadno presunljiva vez.
Moški in ženska iz popolnoma različnega kulturnega okolja sta med vihro prve svetovne vojne prisiljena sobivati. Kmalu se med njima razvije nenavadna in prepovedana ljubezen.
iz prve roke
»Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Film je zasnovan kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji. Razen na začetku in na koncu se film dogaja v prazni šoli. Neizogibna – in namerna – klavstrofobija občutno pripomore k dramski napetosti in želenemu razvoju zgodbe, določene okoliščine in obredi v filmu pa se ritmično ponavljajo.«
– Srđan Karanović, režiser in scenarist
portret avtorja
Srđan Karanović (rojen leta 1945 v Beogradu) leta 1970 magistrira na praški FAMU. Je režiser ter scenarist ali koscenarist vseh svojih televizijskih filmov in celovečercev, občasno tudi igralec. Filmsko režijo je predaval na Fakulteti za dramsko umetnost v Beogradu, na NYU, Brooklyn Collegeu, Univerzi Wesleyan in Bostonski univerzi. Avtorjeva filmografija obsega poleg več kot 70 dokumentarnih, kratkih igranih, namenskih in reklamnih filmov še 9 igranih celovečercev: Družabna igra (Društvena igra, 1972), Vonj poljskega cvetja (Miris poljskog cveća, 1977; nagrada FIRPESCI na festivalu v Cannesu leta 1978), Petrijin venec (Petrijin venac, 1980; najboljši jugoslovanski film leta), Nekaj vmesnega (Nešto između, 1983; grand prix v Valencii), Jagode v grlu (Jagode u grlu, 1985), Za zdaj brez pravega naslova (Za sada bez dobrog naslova, 1988; grand prix v Istanbulu), Virdžina (1991; grand prix v Valencii, najboljši jugoslovanski film leta po izboru kritikov), Sijaj v očeh (Sjaj u očima, 2003) in Besa. Avtor nekaterih antologijskih jugoslovanskih filmov je tudi režiser in scenarist kultne TV serije Na vrat na nos (Grlom u jagode, 1975).
kritike
»/…/ film, ki na ozadju zgodovinskega dogajanja (prve svetovne vojne) splete napeto in dobesedno nemogočo ljubezensko zgodbo med Albancem in Slovenko. Njo igra ‘slovenska Catherine Deneuve’ Iva Kranjc, Azema pa srbska igralska zvezda Miki Manojlović. /…/ Položaj je močno determiniran z družbenopolitičnim kontekstom, obenem pa spominja na hitchcockovsko situacijo, v kateri se dva – naj se nacionalno, socialno, religiozno, psihološko in tako naprej še tako razlikujeta – pod pritiskom okoliščin emocionalno zbližata. Toda v Besi ima ta situacija še dodaten zasuk ali ‘novo razsežnost’, ki je v tem, da prav zaradi Azemove prisege, ‘bese’, ljubezensko razmerje ne more biti realizirano (in je zato toliko ‘čistejše’). A kljub temu film premore imeniten ljubezenski prizor, ko se Azem skoraj smrtno prestrašen vrže z Leine postelje, ko odkrije, da je na njej pomotoma zaspal.«
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik
»Srbski kandidat za tujejezičnega oskarja se ponaša s parom sijajnih, globoko vživetih igralskih nastopov Mikija Manojlovića in Ive Krajnc, ki jima veteran med režiserji, Srđan Karanović, dopušča dovolj prostora in svobode, da v polnosti zadihata. /…/ Že res, da je film zasnovan na resničnem dogodku, a Karanovićeva glavna igralca si zgodbo mojstrsko prisvojita. Kljub skopemu dialogu nadeneta drzna Iva Krajnc (spomni nas mlade Nicole Kidman) in otožni Manojlović temu intimnemu in zapletenemu stranskemu produktu mednarodnega konflikta presunljivo človeški obraz.«
– Michael Rechtshaffen, The Hollywood Reporter
»Film pripada Ivi Krajnc in Mikiju Manojloviću, katerih igra je hkrati impozantna in subtilna.«
– Robert Koehler, Variety