zgodba
Na jutro pred božičnim večerom Burnsovi pred vrati svojega doma presenečeni zagledajo devetnajstletnega Bena. Holly težko skriva navdušenje nad sinovim nepričakovanim obiskom, hkrati pa jo je tudi strah, da Ben, ki je bil na zdravljenju zaradi odvisnosti od mamil, v domačem okolju ne bi znova podlegel skušnjavi.
Ben se vrača je intimna in še kako napeta drama o materi, ki v svojem boju, da bi sina rešila iz krempljev zasvojenosti, nikoli ne izgubi upanja.
iz prve roke
»Dotaknila se me je množica ljudi, ki so mi povedali, da se je njihov otrok, starš ali partner boril z odvisnostjo. /…/ Sedemdeset tisoč ljudi bo letos v Ameriki podleglo prevelikemu odmerku mamil. Pretresljiva številka. To je prava epidemija. Čeprav /…/ ne morem udarjati po bobnu in kričati, sem vendarle želel začeti pogovor o tem. Ob raziskovanju razlogov me je presenetilo tudi, kako veliko ljudi je k heroinu pripeljala zasvojenost s protibolečinskimi tabletami, ki so jim bile bodisi legalno predpisane ali pa so jih dobili na kakšni zabavi, kjer si jih ljudje prosto izmenjujejo. To me je šokiralo. Krivda je torej tudi na strani velikih farmacevtskih podjetij. /…/ Epidemija sama se mi je zdela prevelik zalogaj. Zdelo pa se mi je, da bi lahko vzel pod drobnogled eno družino v teku enega dneva – in če bi mi to uspelo narediti na verodostojen način, bi lahko morda osvetlil mnoge vidike na zelo intimen način. /…/ Eden od razlogov, zaradi katerih je ta epidemija tako tragična, je, da droge preobrazijo zares izjemne ljudi. Pomembno se mi je zdelo gledalcu dati občutek, kakšno bi bilo lahko življenje brez bolezni, da bi bolje občutil njeno rušilno moč. Takšna je tudi moja izkušnja: mnogi izmed najbolj izjemnih ljudi, kar jih poznam, so v procesu odvajanja in so vitalni, dinamični, zabavni, polni življenja. Hotel sem, da bi bilo to iz zgodbe razvidno, da bi začutili ljubezen te družine, njihov potencial, da skupaj zaživijo polno življenje.«
– Peter Hedges
portret avtorja
Peter Hedges (rojen leta 1962 v West Des Moinesu, Iowa) je ameriški pisec, dramatik, scenarist in režiser. V filmski svet je vstopil kot scenarist z deli, kot sta Kaj žre Gilberta Grapa (What’s eating Gilbert Grape, 1993) in Vse o fantu (About a Boy, 2002). Njegov režijski prvenec Punca mojega brata (Dan in Real Life, 2007) smo videli tudi pri nas, prav tako film Nenavadno življenje Timothyja Greena (The Odd Life of Timothy Green, 2012). Lucas Hedges (Manchester by the Sea, Lady Bird), ki v filmu Ben se vrača zaseda naslovno vlogo, je njegov sin.
kritike
»/…/ film subtilno pokaže, kakšno minsko polje lahko domači kraj predstavlja za nekoga, ki je tam postal odvisnik. Znane hiše, ki Holly ne pomenijo nič, so za Bena vir travmatičnih spominov; Hollyjine oči so oči nekoga, ki je mislil, da je videl dno življenja, zdaj pa spozna, koliko nižje lahko stvari še sežejo.«
– John DeFore, The Hollywood Reporter
»Z inteligentnim in preciznim scenarijem, ki se odvije v štiriindvajsetih urah, scenarist in režiser Peter Hedges ponudi vpogled v družino, skupnost in nazadnje državo v krizi. /…/ Ta ganljiva in intimna drama, režirana z občutkom nujnosti, ki pritiče tematiki, ne govori le o opioidni krizi, ampak je predvsem film o ljudeh in njihovi sposobnosti ljubiti.«
– Kerri Craddock, Mednarodni filmski festival v Torontu
»Hollyjina starševska kriza je tudi družbena kriza. /…/ Del njene groze – in s tem tudi naše – izhaja iz občutka, da je radikalno in brutalno sama in da se v enaki situaciji nahaja tudi več sto tisoč drugih staršev.«
– A. O. Scott, The New York Times
»Večina filmov se osredotoča neposredno na sedanji trenutek in sledi zgodbi, kot se razvija, film Ben se vrača pa ustvari občutek, da se življenje vsakega izmed kompleksno izrisanih likov nadaljuje tudi, ko ga ni na platnu. Dokaz za to tiči že v naslovu: kaže na zapleteno preteklost, ki jo je Ben pustil za sabo, ko je šel iz mesta – preteklost, ki ob njegovi vrnitvi spet privre na plan.«
– Peter Debruge, Variety
»Petra Hedgesa posebej privlačijo zgodbe o nepredvidljivi zveri, ki ji pravimo družina. /…/ Zlasti ga zanima subtilna sprememba družinske dinamike, ko se v njej pojavi nepredvidljiv družinski član. Če se to zgodi v prazničnem času, /…/ se odpre bogat potencial za tiste vrste dramo, ki povsem razgali poškodovano družino.«
– Wendy Ide, Screen International
»Julia Roberts odigra Benovo mamo z žalostjo, obupom in notranjo trdnostjo. Ona je glavni razlog, zakaj si morate ogledati ta film.«
– Kevin Maher, The Times