»Hollywoodov največji in najboljši superspektakel.« – Time Magazine, 1959
»Hollywoodov prvi intimni spektakel.« – William Wyler
Judeja, prvo stoletje našega štetja. Premožni trgovec in judovski princ Ben-Hur se zaradi izdajstva svojega otroškega tovariša, zdaj rimskega tribuna Messale, znajde v suženjstvu. Po dolgih letih se vrne domov z eno samo mislijo: maščevati lastno usodo in krivice rimskega imperializma zoper judovsko ljudstvo. Toda Kristusovi nauki o odrešitvi in odpuščanju gasijo njegovo maščevalno slo.
Ben-Hur studia MGM iz leta 1925 je bil ena največjih uspešnic in najdražja produkcija Hollywooda neme dobe. Z istoimenskim rimejkom, posnetim v studiih rimske Cinecittà, je MGM leta 1959 presegel samega sebe. Za antološki prizor dirke s kočijami, v katerem je sodelovalo 15.000 statistov, so zgradili dotlej največje filmsko prizorišče. Ben-Hur je leta 1960 prejel 11 oskarjev in še danes zaseda vrh lestvice filmov z največ nagradami ameriške akademije. Rekord, ki ga je doslej izenačil le Titanik.
»V grandioznem formatu tako imenovanega ‘blockbuster’ spektakla, ki navadno izzove sublimacijo ljubezni do pompa in akcije, sta uspela studio Metro-Goldwyn-Mayer in William Wyler s svojo novo produkcijo Ben-Hur ustvariti neverjetno inteligentno in ganljivo človeško dramo. Ne da bi zanemarili katerokoli od neštetih priložnosti za gromovite prizore deročih in razburjenih množic, ki jih sloviti roman generala Lewa Wallacea, po katerem je film posnet, niza v izobilju, so se gospod Wyler in njegovi finančno neustrašni producenti zelo pametno in učinkovito osredotočili na silovite in pomenljive medosebne konflikte, ki predstavljajo srž te starodavne junaške sage. In prav zato je njihov kolosalni barvni film, ki je začel sinoči igrati v Loew’s State Theater, daleč najbolj presunljiv in spoštovanja vreden biblični film, kar jih poznamo. /…/ Tu se pokažeta umetniška kakovost in okus gospoda Wylerja, zaradi katerih ta živa in večplastna drama preseže okvire spektakla. Njegovi veliki prizori so briljantni in dramatični – o tem ni dvoma. Malokaj na filmu se lahko primerja z njegovo dirko kočij. Gre za res osupljiv preplet mogočne scenografije, vznemirljive akcije mož in konj, panoramskih posnetkov kamere in silno dramatične uporabe zvoka. Toda prizori, ki se vas zares dotaknejo in izrazijo globoko sporočilo tega filma, so tisti, ki razkrivajo iskrenost in verodostojnost likov. /…/ Za njihovo upodobitev je gospod Wyler izbral zasedbo, ki značaje svojih vlog utelesi z zavidljivo spretnostjo. Charlton Heston blesti kot Ben-Hur – močan, agresiven, ponosen in srčen – in Stephen Boyd odigra njegovega nasprotnika, Messalo, s prav temi lastnostmi, a v ideološkem nasprotju. /…/ Še veliko hvale bi lahko peli tehničnim odlikam tega filma, ki daleč presega nemo verzijo iste zgodbe iz leta 1926.«
– Bosley Crowther, The New York Times, 19. november 1959