Manila, 1995. Policista Esquivel in Corazon prejmeta ukaz, ki se na prvi pogled zdi enostaven: na policijski postaji morata prevzeti člane zloglasne roparske tolpe in jih odpeljati na centralo, kjer bodo izpuščeni, saj je prišlo do napačne aretacije. Toda sredi prevoza se ukaz spremeni in policista se znajdeta pred odločitvijo: naj poslušata nadrejene ali ravnata po svoji vesti?
Štirje zločinci, štirje policisti in en kombi so sestavine mračnega in tesnobnega križanca kriminalnega trilerja in filma ceste, posnetega po resničnem dogodku, brutalni policijski usmrtitvi članov tolpe Kuratong Baleleng. Filipinski multitalent in pankerski šaljivec Khavn je ustvaril še eno jedko obsodbo moralnega razkroja in razpada sistema v Mondomanili, kjer so možje postave zgolj orodje in orožje v rokah vladajoče elite.
Leta 1986 filipinska vojska za boj proti opozicijski komunistični gverili osnuje paravojaško skupino, kasneje poimenovano Kuratong Baleleng. Konec osemdesetih let se iz skupine razvije močna kriminalna združba, ki deluje pod zaščito policije. Leta 1995 v Quezonu člani posebne predsedniške enote za boj proti organiziranemu zločinu pod poveljstvom Panfila Lacsona usmrtijo 11 članov tolpe Kuratong Baleleng, vključno z mladoletnikom. Leta 2003 vrhovno državno sodišče odredi, da mora okrajno sodišče v Quezonu proti Lacsonu in 33 drugim predstavnikom policije sprožiti postopek, vendar okrajno sodišče tožbo zavrne. Leta 2016 je Panfilo Lacson ponovno izvoljen za senatorja.
»Iskati pravico v Manili je tako, kot bi iskali iglo v senu.«
– Khavn
Khavn De La Cruz (Filipini) je divje plodoviti, večkrat nagrajeni in multitalentirani filmski ustvarjalec, glasbenik, pisatelj in poet. Pravijo mu »Che Guevarra digitalne revolucije« (Jose Victor Marin), »filipinski odgovor na dansko Dogmo« (Philip Cheah) in »rokenrol filmar s senzibilnostjo Buñuela« (Ricky S. Torre). Khavn, za mnoge oče filipinskega digitalnega filma, ne pripada nobeni specifični tradiciji ali žanru, zgolj globoki zavezanosti radikalnemu filmskemu izrazu. Od devetdesetih let je podpisal že preko štirideset celovečernih in več kot sto kratkih filmov, vključno s filmi Mondomanila (Rotterdam 2012), The Muzzled Horse Of An Engineer In Search Of Mechanical Saddles (Berlinale 2008), Manila In The Fangs Of Darkness (Viennale 2008) in Squatterpunk (Rotterdam 2007). V Sloveniji smo njegova dela lahko videli na festivalih LIFFe, Kino Otok, Kurja polt (Alipato: Kratko življenje ogorka, Alipato: The Very Brief Life of an Ember, 2016) in v Slovenski kinoteki. Kot član strokovne žirije je gostoval na festivalih Berlinale, Clermont-Ferrand, CPH:DOX, Jeonju, Jihlava in Dok Leipzig, sam pa je ustanovil in vodi prvi festival digitalnega filma na Filipinih .MOV International Film, Music & Literature Festival. Za svojo prozo in poezijo je večkrat prejel nagrado Palanca, filipinski ekvivalent Pulitzerjeve nagrade. S svojo avtorsko glasbo nastopa kot solo pianist ter član glasbenih skupin Fando & Lis, The Brockas in Vigo. Je tudi predsednik neodvisne filmske produkcije ter knjižne in glasbene založbe Kamias Road.