zgodba
Mladi jelenček od prvih dni življenja občuduje vse, kar ga obdaja, ob njem pa je tudi mama, polna nežnosti in ljubezni, ki ga uči osnovnih stvari, potrebnih za preživetje. Ko Bambi odrašča, sklepa prijateljstva z mnogimi gozdnimi živalmi in spozna Faline, ki bo postala njegovo dekle. Toda s prihodom jeseni Bambi ostane sam. Takrat odkrije, da v gozdu bdi nad njim njegov oče Princ in ga uči, kako se zaščititi pred nevarnostmi življenja v divjini, predvsem pa: kako odrasti.
o avtorjih
Michel Fessler je scenarist, ki je napisal ali sooblikoval več kot trideset francoskih in mednarodnih filmov. Leta 2022 se je podpisal pod dva mednarodna uspeha: Hrastovo srce, igrani dokumentarec v režiji Michela Seydouxa in Laurenta Charbonnierja, ter celovečerni animirani film po Sempéjevih ilustracijah Mali Nikec, ki ga je napisal skupaj z Anne Goscinny in je prejel veliko nagrado na Mednarodnem festivalu animiranega filma v Annecyju. Pozornost širše javnosti je vzbudil s tremi za oskarja nominiranimi filmi: Smešno, Farinelli in Popotovanje cesarskega pingvina. Bambi: življenjska pot v gozdu je njegov prvi celovečerni film.
iz prve roke
»Zgodba o Bambiju je zgrajena na temi ciklov: letni časi, rojstvo, življenje in smrt, ki je tu obravnavana v obliki metafore izginotja … Znanje prihaja z odkrivanjem narave, učenje s trudom, ki ga mora Bambi vložiti v odraščanje. Nasledstvo generacij in poosebljanje s starejšimi sta v iniciacijski zgodbi ponavljajoči se temi. Prijateljstvo, spoštovanje ter odkrivanje sebe, nevarnosti in drugih so v filmski priredbi, napisani kot oda naravi, obravnavani poetično.«
– Michel Fessler
kritike
»Film je namenjen zlasti družinam in ljubiteljem zgodb o živalih, pa tudi tistim, ki se z nostalgijo spominjajo Saltenovega dela. Priredba je nekaj posebnega zaradi osebnega pristopa Michela Fesslerja, ki doda zgodbi čustveno globino, in edinstvene pripovedi Mylene Farmer, ki prispeva poetično, melanholično dimenzijo. Bambi bo posebej odmeval pri gledalcih, ki so uživali v filmih, kot sta Levji kralj ali Medvedja brata; je ganljiva priredba romana, katerega avtor je Felix Salten. Gledalce bo pritegnil z ganljivo pripovedjo in prikupnimi liki, ponudil pa bo tudi svež pogled na priljubljeno zgodbo.«
– Sortiraparis.com
knjižna predloga
Pisatelj Felix Salten, Avstrijec madžarskega rodu, ki se je rodil leta 1869 in umrl leta 1945, je bil dramatik, scenarist in romanopisec. Napisal je več zgodb o živalih, med drugim leta 1923 znamenitega Bambija. Ime izvira iz italijanske besede bambino (otrok), zgodbo pa je navdihnilo njegovo bivanje v Alpah. Roman Bambi: življenjska pot v gozdu je leta 2024 ponovno izšel pri Mladinski knjigi v novem prevodu Urške P. Černe, z ilustracijami Alenke Sottler. Spremno besedo h knjigi je prispeval Jack Zipes.
»Bambi ne oblikuje eksplicitnega, striktno logičnega poziva za zaščito pravic živali. Prav nič ne dviguje pedagoškega kazalca. Salten je želel zgolj opisati življenje v gozdu, kakršno je bilo. Kaj pa naj žival stori, če ima človeška vrsta vso moč, živali pa nobene? Le ljudje lahko ustvarijo resnično pravičen in sočuten svet – z drugimi besedami, le ljudje lahko prenehajo ubijati živali za šport in se odločijo, da nehajo pobijati drug drugega v vojnah.«
– Jack Zipes (iz spremne besede k Saltnovi knjigi Bambi, življenjska pot v gozdu, MK, 2023, prev. spremne besede: Andrej Stopar)
V spremni besedi Saltna opiše tudi njegova hči.
»Pozneje, ko je imel v lasti svoje lovišče, se je tam sprehajal dan in noč. Njegovo globoko razumevanje Narave in skorajda religiozno oboževanje njenih čudežev je tako dobilo dodatno spodbudo, njegovo poznavanje življenja živali pa se je še poglobilo. Streljal je ob izjemno redkih priložnostih – zgolj takrat, ko so to zahtevala načela ohranjanja igre. Lovišče je bilo kraj, ki ga je imel Oče najraje. Na neki način je bilo njegov dom … Nesmrtni Bambi dolguje svoj obstoj temeljitemu poznavanju in veliki ljubezni mojega Očeta do tega gozda – in prav tako Bambijevi tovariši, veliki in majhni, ki so zaživeli v pripovedih Felixa Saltna.«
– Anna Katharina Rehmann-Salten, pisateljeva hči (iz spremne besede Jacka Zipesa k Saltnovi knjigi Bambi, življenjska pot v gozdu, MK, 2023, prev. citata: Andrej Stopar)
o snemanju z živalmi
»Brez omejitev, potrpežljivo in z veliko prijaznosti. To so tri živalska pravila, ki smo si jih postavili, da bi lahko Bambi in njegovi prijatelji zaživeli na platnu. Čeprav se naši “igralci”, jelenčki, košute, jeleni, vrana, zajec, rakun in volk, ki živijo v parku Animal Contact, ne bojijo ljudi, so še vedno divje živali. V šestnajstih tednih snemanja nismo smeli tega nikoli pozabiti. Še posebej zato, ker so bili Bambi in druge živali v zgodbi na naše veliko veselje vsak dan malo bolj navajeni na nas. /…/ Ker Bambi v zgodbi doživi veliko dogodivščin in sreča različne like, so naši skrbniki živali že pred in med snemanjem pripravili na večkratne ponovitve posameznih prizorov. Po koncu prizora je vsaka žival dobila za nagrado najljubši priboljšek, veliko naklonjenosti in objemov, preden smo začeli snemati nov prizor … Tako so nam pred kamerami z naravno velikodušnostjo ponudile tisto, kar smo hoteli videti. /…/ Naša ekipa je morala biti ves čas pozorna na dobro počutje živali in njihove biološke ritme. Prisotnost živali je bila za ekipo enkratno doživetje, ki nam je omogočilo mirno in poetično čustvovanje sredi narave. To se odraža tudi v lepoti filmskih prizorov v naravnem okolju. Živali od konca snemanja uživajo v mirnem življenju v parku Animal Contact, morda pa bodo celo igrale še v kakšnem filmu.«
– Michel Fessler
Film so posneli v gozdu departmaja Loiret, ki obsega več kot 50.000 hektarjev in vključuje največji državni gozd v Franciji: Orleanski gozd. Je zelo raznolik in bogat z različnimi redkimi vrstami, vodnimi površinami, brezni, izviri, podrastjo in rastišči lilij, hijacint, narcis in celo borovnic. Tukaj uspeva več kot 730 rastlinskih vrst (med njimi 30 rastlin, ki so na nacionalni ali regionalni ravni redke) in nešteto gliv. Je zatočišče za različne vrste prostoživečih živali, od jelenov in divjih prašičev do številnih žuželk in 180 vrst ptic (več kot v kateremkoli drugem nižinskem gozdu), med njimi enajst vrst dnevnih ptic. Tam gnezdijo tudi štiri vrste nočnih ptic ujed, med katerimi so nekatere najredkejše v Franciji – zlasti ribji orel, ki je po izginotju iz Francije prvič gnezdil prav v Orleanskem gozdu.
V Orleanskem gozdu ima sedež tudi podjetje Animal Contact, ki je sodelovalo pri snemanju filma. Vodi ga Muriel Bec, priznana strokovnjakinja na področju usposabljanja živali za avdiovizualni svet, ki je sodelovala že pri več kot tisoč snemanjih, tudi za filme Nicolasa Vaniera, Luca Bessona, Pierra Salvadorija in Danyja Boona. Čeprav se ukvarja z dresuro, se Muriel v tem strogem izrazu ne prepozna. Raje govori o režiranju živali: »Še zdaleč ne gre za dresiranje, temveč za uporabo sposobnosti posamezne živali in njene želje po komunikaciji in deljenju z drugimi.« Animal Contact je z MC4 sodeloval že pri snemanju filma Jaz in moj muc Ru režiserja Guillauma Maidatchevskega iz leta 2023. V 24 hektarjev velikem parku z gozdovi, travniki, rekami in ribniki živi skoraj 300 živali, ki jih obdaja ekipa skrbnikov.