zgodba
Gluhemu mutcu in dvema ketaminskima odvisnikoma spodleti ugrabitev pasjega ljubljenčka obilne milijarderke. Bogatašinja Avida izkoristi nastalo situacijo – trojica ji mora izpolniti poslednjo željo.
Metafizična črna komedija avtorske dvojice Delépine in Kervern (v glavnih vlogah), osebni poklon surrealizmu, se tako kot prvenec Aaltra ponaša z zrnato črno-belo fotografijo Huguesa Poulaina, značilno politično nekorektnostjo avtorjev in velikimi imeni (Claude Chabrol, Fernando Arrabal, Jean-Claude Carrière …) v majhnih vlogah, medtem ko skatološki ekscesi tu dosežejo vrhunec.
iz prve roke
»V Rotterdamu sva odkrila Dalíjevo sliko, ki sva jo poznala samo s fotografij. Bila je tako neverjetno živa in natančna. Tako se je porodila zamisel, da ustvariva poklon nadrealizmu.«
– Benoît Delépine
»Srečo imava, da nama je uspelo prodreti v strogo varovani svet francoske kinematografije, predvsem po zaslugi belgijskega producenta (La Parti Production), brez katerega Aaltre ne bi mogla nikoli posneti. In potem sva spoznala nekega norca po imenu Mathieu Kassovitz, ki je pristal na produkcijo najinih naslednjih dveh filmov. Nisem pa čisto prepričan, da so nama še kje drugje vrata na široko odprta.«
– Gustave Kervern
portret avtorjev
Gustave Kervern se je rodil leta 1962 na Mauritiusu, Benoît Delépine pa leta 1958 v Parizu. Oba sta svojo pot začela pri televiziji, kjer sta se tudi prvič srečala. Sodelovala sta pri programu Grolandsat, precej liberalni produkciji, ki jima je omogočila, da sta domišljala in preverjala nove narativne tehnike. Njun prvi celovečerec je komična drama Aaltra iz leta 2004, s katero sta mednarodno javnost takoj opozorila nase in za film prejela več festivalskih nagrad. To ju je spodbudilo za nadaljnje sodelovanje. Tako je leta 2006 nastala metafizična, absurdna in nadrealistična komedija Avida, ki je bila premierno predstavljena na festivalu v Cannesu. Sledila je proletarska črna komedija Louise-Michel, ki je v redni distribuciji leta 2010 zaokrožila po slovenskih kinematografih. Četrti celovečerec avtorske dvojice, Mammuth, je bil premierno prikazan v tekmovalni sekciji Berlinala 2010. Njune filme odlikuje specifičen občutek za črn humor, pomešan s socialno občutljivostjo; gre za zmagovito kombinacijo, na vso moč sorodno legendarni stripovski seriji Alan Ford.
kritike
»Samorasla zgodba, ki sprva spominja na tatijevsko nemo komedijo, nabito s čudaškimi vizualnimi gagi, se spreobrne v nekaj bistveno bolj bizarnega, kar je moč opisati le kot verižno trčenje Lyncha, Jodorowskega, britanske The Goon Show in konceptualne umetnosti. /…/ Avtorja si brez dvoma zaslužita status kultnih legend. /…/ Zrnata črno-bela fotografija Huguesa Poulaina podeljuje filmu surovo lepoto, celo ko portretira groteskno ali naravnost gnusno in grozljivo.«
– Jonathan Romney, Screen Daily
»Benoît Delépine in Gustave Kervern v čudovito anarhični Avidi ponudita lasten filozofski odgovor na vprašanje, kaj konstituira umetniško delo. /…/ Bizaren, skatološki in politično nekorekten film, strukturiran kot niz ohlapno povezanih tableaux vivants, predstavlja edinstveno križanje Buñuela in Tatija.«.
– Howard Feinstein, indieWIRE
»Če je markantni prvenec Aaltra predstavnik filma absurda, se z na trenutke navdušujočo Avido avtorja podajata v višave eksperimentalnega gledališča. Kritika krute protislovnosti življenja, ki spominja na mešanico Monty Pythona, Jacquesa Tatija in New Yorkerjevih stripov, potrjuje velik smisel francoske avtorske dvojice za humorno in sodobno reinterpretacijo nadrealizma. Čeprav lahko pogosto odbijajoče podobe odvrnejo občutljivega gledalca in ljubitelje klasične komedije poženejo v beg proti izhodu, pa prav neobrzdana divjost filmov lahko prinese režiserjema kultni status.«
– Deborah Young, Variety