zgodba
Družba markantnih likov umetniške družine se v zaprašeni sobani z zaprašenimi mislimi prek trganja prta in zavezovanja oči postopno podaja v zaprašen ples. Polurni prizor, posnet v enem kadru, ob naravni svetlobi, pri čemer je slika vse bolj temna, dokler se nazadnje povsem ne stemni, deluje kot osnova, kot rdeča nit dogajanja, v katerega se vpletajo različne reminiscence oz. fragmenti posameznikov in odnosov.
Ekipa projekta Atelje je v času rezidence v Šmartnem v Goriških Brdih posnela gradivo za plesni film, ki govori skozi jezik podob, znakov, občutkov, telesnih in materialnih dogodkov. Film je nastal brez finančne podpore.
zanimivosti
Film Atelje je nastal kot svojevrsten podaljšek istoimenskega odrskega projekta Atelje avtorice Bare Kolenc. Predstava Atelje se navdihuje v nenavadni življenjski zgodbi in ustvarjalnosti prve slovenske kiparke Karle Bulovec, rojene grški materi in slovenskemu očetu na Bledu leta 1895. Karla se je po končani likovni akademiji v Pragi vrnila v Ljubljano in se poročila z enajst let mlajšim dramatikom Ivanom Mrakom, s katerim sta živela skrajno bohemsko življenje, ki se je zaradi umetnosti odpovedalo vsemu – udobju, urejenosti, domu, družini, celo ljubezenski izpolnitvi (Ivan Mrak je javno priznaval svoja homoerotična nagnjenja). Njena ustvarjalnost je bila nora, velikopotezna, ambiciozna, mazohistična, pretirana v vizijah, ki jih ni uspela realizirati. Predstava preiskuje ustvarjalnost kot gon, kot nenehno slo po ustvarjanju, ki je tako divja in rušilna, da včasih premaga celo željo po biološki izpolnitvi, da načenja zdravje, ker zanika fizično lakoto, in je v končni fazi lahko dobesedno smrtonosna. Skozi prizmo te divjosti umetnost ni relativna (kakor je z vidika kulturne politike in kulturne zgodovine), temveč je absolutna in nujna, ne glede na to, kako je in bo ocenjena, razvrščena, analizirana, mitizirana ali objektivizirana.
portret avtorjev
Bara Kolenc, rojena leta 1978, je samostojna ustvarjalka na področju kulture, plesalka in koreografinja, s plesom pa se ukvarja že več kot dvajset let. Leta 2003 je prejela evropsko štipendijo danceWEB. Kot plesalka oz. igralka je sodelovala s številnimi slovenskimi avtorji in ustvarjalci, med drugim z Andrejo Rauch, Barbaro Novakovič-Kolenc, Diegom de Breo, Silvanom Omerzujem, Majo Delak, Malo Kline, Giordijem de Molino, Tomažem Štruclom, Dušanom Teropšičem, Gregorjem Kamnikarjem, Nino Meško, Almo Lapajne, Urško Samec, Vladom Škafarjem, Borisom Mihaljem, Borutom Bučinelom itd.
Kot samostojna avtorica je doslej ustvarila sedem celovečernih predstav: Bela (Šentjakobsko gledališče, 1998), Križ na gori (Gledališče Glej, 2000), Razobraz (PTL, 2001), Brezdno (PTL, 2004), Incisio Rubida (Cankarjev dom, DDP, 2005), Memoari (Gledališče Glej, 2006) in Atelje (Stara Elektrarna, 2008). Za svoje predstave je prejela številna priznanja in nagrade. V sodelovanju s KUD Pozitiv je kot mentorica in avtorica z dijaki ustvarila pet izjemno uspešnih predstav: Če če če…bula? (DIC, 2001), Lej Do Luta! (Kreatorij DIC, 2002), Odiseja 2004 (Kreatorij DIC, 2004, skupaj z Borutom Bučinelom), BU-FA (Kreatorij DIC, 2005, skupaj z Borutom Bučinelom), Speče celice (Kreatorij DIC, 2006, skupaj z Borutom Bučinelom in Radovanom Jaušovcem), Na drugi strani podplat (Cankarjev dom, DDP, 2007) in Strup (Kreatorij DIC, 2009, skupaj z Radovanom Jaušovcem).
Atej Tutta, rojen v Šempetru pri Gorici leta 1981, je srednjo šolo obiskoval v Ljubljani – SŠOF, oddelek za grafično oblikovanje. V tem obdobju se je aktivno ukvarjal z glasbo, igral v različnih post-rock zasedbah in se izobraževal tudi v Bobnarski šoli Zlatka Kaučiča. Vključen je bil v raznovrstne projekte kulturno-umetniških društev Pozitiv, Zvočni Izviri ter Krea kot grafični oblikovalec, glasbenik in video artist. S Kudom Pozitiv je sodeloval kot avtor ali soustvarjalec pri večjih mednarodnih projektih, npr. NoMansLand. Po srednji šoli se je priključil novonastali oglaševalski agenciji Punktone v Gorici (Italija), kjer je leto in pol delal kot grafični oblikovalec. V triletnem obdobju je intenzivno sodeloval tudi pri novoodprtem kulturnem centru Mostovna v Novi Gorici, kjer je oblikoval celostno podobo centra in konceptualno prispeval k možni usmeritvi programa kulturnega centra.
Sledil je vpis na beneško Accademio Di Belle Arti, kjer se je izpopolnjeval v laboratoriju Decorazione pri profesorju Gaetanu Mainentiju. V triletnem študiju je raziskoval področje vizualnih umetnosti, predvsem v sektorju videa v najširšem pomenu besede. Sodeloval je z različnimi glasbeniki in glasbenimi skupinami, tokrat z vizualizacijami od video animacij, spotov, instalacij, »motion graphics« do samih tiskovin. Diplomiral je pri profesorju Carlu Montanaru na temo videa in filma. Študij je nadaljeval na isti akademiji, še vedno pri profesorju Gaetanu Mainentiju, smer »Decorazione, arte e spazio pubblico«, s poudarkom na umetnosti znotraj urbanega prostora. Istočasno je bil aktivno vključen v mednarodni projekt Divided God kot soizvajalec, video aktivist in grafični oblikovalec celotnega projekta, pripravljal pa je tudi gradivo za konceptualno in vizualno postavitev platforme mednarodnega projekta BITI, iz katerega je diplomiral.
Dela in živi med Benetkami, Novo Gorico in Ljubljano.
kritike predstave atelje
»Nenadoma Karla ne more več obvladovati jezika, ki vre iz njenega telesa. Besede bruhajo iz nje, silovito, vedno glasneje in vedno v višjih frekvencah, ob tem pa njeno telo ostaja zakrčeno kot kip, napeto, nepremično. Ob njej kleči njena sestra Štefi, s kozarcem, prislonjenim na uho, se dotika Karlinega telesa, prisluškuje mu, potuje po njej in ji nazadnje prisloni kozarec na usta, z njim ujame njene besede, roko položi na kozarec, kot da bi pravkar ujela nočno veščo na beli steni. /…/ V središču opisanega prizora iz predstave Atelje (2008) koreografinje Bare Kolenc je zvočna in ilokucijska moč jezika, ki si v neposrednem srečanju s telesom podredi in ukloni telo. Podreditev se zgodi prav v poroznem stiku telesa med znotraj in zunaj, tam, kjer zvok postane slišen in kjer se obenem slišnost spremeni v poslušnost.«
Bojana Kunst