Animirane pripovedi iz Madžarske
V filmu Nenasitna čebelica spremljamo trdo delo pridnih čebelic v sodobnem, tehnološko izpopolnjenem čebelnjaku. V Žogi z belimi pikami deklica leti po zraku ob pomoči orjaškega gradbenega žerjava. Naslovni junak filma Peter in robot, radovedni deček, obišče strica znanstvenika v njegovem laboratoriju, kjer za gospodinjstvo skrbi antropomorfni robot. Modernost, obsedena z urbanizacijo in razvojem tehnologije, je za običajne ljudi do 50. in začetka 60. let 20. stoletja postala nova realnost, hkrati pa je odprla novo poglavje v zgodovini animiranega filma. Val modernizma, ki je izviral iz studiev pod okriljem United Pictures of America (UPA) in zagrebške šole, je dosegel madžarski animirani film na prelomu 50. in 60. let.
V animaciji za otroke so v preteklih 50 letih na Madžarskem prevladovale televizijske serije, a še preden se je leta 1968 začela produkcija animiranih filmov za javno televizijo, so številni režiserji mlademu občinstvu namenjali svoja kinematografska kratka dela. Če so za zgodnja 50. leta značilne adaptacije klasičnih literarnih del, pa se je ob koncu 50. in na začetku 60. let pojavil nov val filmov, ki so bili modernistični tako po vizualnem slogu kot po vsebini in so pripoved tkali na povsem nov način. Postavljeni so bili sicer v sodobno okolje, toda po rabi formalnih orodij in slogovnega jezika so postali bistveno preprostejši. Kratki filmi režiserjev, kot so Gyula Macskássy, György Várnai, Tibor Csermák in Ottó Foky, so bili ustvarjeni po izvirnih scenarijih in so uporabljali univerzalni vokabular animacije, zato niso imeli težav z jezikovnimi ali kulturnimi preprekami.
Pilotne epizode številnih serij iz obdobja po razmahu produkcije za televizijo v 70. letih lahko obravnavamo kot samostojne kratke filme. Mnogi so se uspešno predstavljali na mednarodnih filmskih festivalih (najvidnejša med njimi je serija Augusta Csabe Varge) ali pa so bili pozneje predelani še v celovečerne filme za kinematografsko predvajanje (Leo & Fred Pála Tótha).
Animirani kratki filmi pričujočega izbora predstavljajo pomembne mejnike v zgodovini otroškega animiranega filma na Madžarskem, ki so prestali preizkus časa in še danes navdušujejo tako otroke kot odrasle.
Anna Ida Orosz
zgodovinarka animacije in programska vodja festivala Primanima na Madžarskem
Nenasitna čebelica / A telhetetlen méhecske
Gyula Macskássy (Pannonia Film Studios / MaNDA – Hungarian Film Archive)
Madžarska, 1958, digital, 16’
Nenasitna čebelica ves nektar popije sama, namesto da bi ga nabirala za posodobljeni čebelnjak, osa pa to izrabi v svoj prid. Osnovna ideja za risanko o čebelnjaku, kjer uporabljajo nove tehnologije, izvira iz oglasa, s katerim so hoteli popularizirati domači madžarski med. Film je bil na festivalu v Cannesu leta 1959 uvrščen v konkurenco za zlato palmo za najboljši kratki film.
Žoga z belimi pikami / A piros pöttyös labda
Tibor Csermák (Pannonia Film Studios / MaNDA – Hungarian Film Archive)
Madžarska, 1961, digital, 8’
Ko deklica čaka, da mama opravi vse nakupe, mesto okoli nje oživi, da bi se žogalo z njo. Lirični kratki film v (tedaj izjemno inovativni) tehniki gvaša, ki je na festivalu otroškega filma v Benetkah leta 1961 osvojil prvo nagrado, velja za enega prvih znanilcev novega vala madžarskega animiranega filma v 60. letih.
Peter in robot / Peti és a gépember
Gyula Macskássy, György Várnai (Pannonia Film Studios / MaNDA – Hungarian Film Archive)
Madžarska, 1961, digital, 10’
Radovedni deček Peter, njegova sestrica Katie in živahni jazbečar Felix v hiši profesorja Leonarda povzročijo strašno zmedo, ko vklopijo humanoidnega robota. Gre za prvo epizodo prve kinematografske risane serije za otroke na Madžarskem, ki nosi naslov Peti (Petrove dogodivščine). Ustvarjali so jo med letoma 1963 in 1967, doživela pa je tudi mednarodno distribucijo.
Tatova jabolk / Ellopták a vitaminom
Ottó Foky (Pannonia Film Studios / MaNDA – Hungarian Film Archive)
Madžarska, 1966, digital, 8’
Pletena in boksarska rokavica se namenita ponoči iz shrambe ukrasti sijoče jabolko. Film, v katerem nastopajo vsakdanji predmeti za osebno rabo, je prvi primerek zabavnih kratkih filmov, v katerih Ottó Foky vdihne življenje najobičajnejšim predmetom in parodira splošno znane filmske žanre. Film je bil izbran v tekmovalni program festivala v Annecyju leta 1967.
Obed / Ebéd
Csaba Varga (Pannonia Film Studios / MaNDA – Hungarian Film Archive)
Madžarska, 1980, digital, 5’
Gospa iz plastelina na zelo nenavaden način pripravi kurjo juho z zelenjavo. Gre za prvo epizodo serije Augusta, ki je na mednarodnih festivalih, kot so Animafest Zagreb, Berlinale in Hirošima, v 80. letih pobrala več prestižnih nagrad.
Kako prestrašiti leva? / Hogyan lehet megijeszteni az oroszlánt?
Pál Tóth (Kecskemétfilm Studio / MaNDA – Hungarian Film Archive)
Madžarska, 1981, digital, 10’
Zgodba o krotilcu leva, ki mora pred večernim nastopom svojega leva ozdraviti kolcanja. Očarljiv kratki film, ustvarjen po literarnem delu za otroke avtorice Dorothy Stevenson, je pilotna epizoda priljubljene animirane televizijske serije Leo & Fred, ki je v obliki celovečerca leta 1987 prišla tudi v kinematografe (Leo & Fred, True Stories about Two Friends). Pričujoča epizoda se je na festivalu v Annecyju leta 1981 uvrstila v program panorame kratkega filma.