Smeti
Dominik Mencej, 2011, 08’24”
Kaj se zgodi s stvarmi, potem ko jih odvržemo? To niso zgolj smeti, pač pa osebni predmeti čustvene vrednosti. Vsak odpadek nosi pomen, in ko ga vržemo proč, se ta ne izgubi, pač pa obstaja naprej, sredi kupov stvari, ki so jih odvrgli drugi. Film sloni na preprostem konceptu. Človek v današnjem svetu je potrošnik. Zaradi potrošniške mentalitete pa se je življenjska doba izdelkov močno skrajšala in tako količina odpadkov, ki jih proizvajamo, skokovito narašča. A ker je potrošništvo gonilna sila kapitalizma, so nam težave, ki jih prinašajo ogromne količine smeti, prihranjene – človek ostaja neveden v svojem početju. Film želi to sodobno realnost prikazati z objektivnega stališča, brez predsodkov. Sodba je prepuščena gledalcu.
Besni prerok
David Sipoš, 2011, 19’42”
Gregor Čušin ni le igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem, pač pa svoje igre uprizarja še v mnogih kulturnih domovih, župnijah in raznih prizoriščih po vsej Sloveniji. A medtem ko mu delo v MGL predstavlja vir zaslužka, svoje lastne igre razume kot poslanstvo. Zanje ne zahteva plačila, pač pa prostovoljne prispevke, zato mu vsaka pot predstavlja svojevrstno tveganje. Katoliški publiki je Čušin dobro znan. Kot poklicni igralec pa se pojavlja manj pogosto, saj se mora zaradi vere odreči marsikateri vlogi v poklicnem igralskem svetu. Zase pravi, da je na neki način skrajnež − in to tudi potrjuje, saj v svojih duhovitih kritičnih predstavah nikomur ne prizanese, še najmanj pa sebi in Cerkvi. V filmu ga spremljamo med pripravami na predstavo Jona, besni prerok v Cerknici, vidimo ga v dramski igri Skopuh, na splošno pa mu film dopušča možnost, da izrazi svoj »bes« nad svetom, ki je zašel s prave poti.
Cesar
Nikolaj Vodošek, 2011, 23’59”
Ob štajerski avtocesti se razprostira 600 metrov dolgo grajsko obzidje, za katerim vlada Niko Kaiser. Lastnik velikega avtoodpada, gostinec, hotelir, kipar in županski kandidat se kljub težavam, s katerimi se sooča, vztrajno bori za boljši jutri. Če ga pri tem le ne bi ovirala Slovenija!
Niko se z zbiranjem zmečkane pločevine ukvarja od leta 1989. A njegova dejavnost ne bi bila nič posebnega, če avtoodpada ne bi obdajalo »srednjeveško« obzidje, na katerem občasno zaplapolajo slovenske zastave. Na velikem posestvu, ki ga je podedoval, že več let uresničuje svoje nore gradbene zamisli, za katere pa nima ustreznih dovoljenj. Zgradil je gostišče, hotel, dvanajst hišic, ljubezenski labirint in celo vrsto kipov. Ves čas mu grozi gradbena inšpekcija in tudi s sosedi se ne razume dobro, saj mu očitajo, da uničuje okolje, predvsem pa jih moti njegovo obnašanje. Dokumentarni film spremlja ekscentričnega Nika v njegovem »pravljičnem« svetu, pri vsakdanjih opravilih, med katerimi pripoveduje o ljudeh, ki ga ovirajo, o svojih načrtih, pa tudi o tem, zakaj je nudistični kamp edina prava turistična rešitev.
Časovna banka
Sara Kern, 2011, 15’43”
Film spregovori o članih Časovne banke, organizacije, ki v Sloveniji deluje eno leto, ponuja pa storitve, za katere člani plačujejo s časom namesto z denarjem. Te storitve ponujajo člani sami, po načelu »jaz tebi, ti njemu, on meni …«. Vsem pa je skupno eno: iščejo pristne stike in druženje. Banke ne uporabljajo za okoriščanje z »brezplačnimi« storitvami. Prek dejavnosti banke pravzaprav ponujajo sebe, tisto, kar iščejo pod »krinko« bančnih storitev, pa je povezovanje med ljudmi. Vsi premagujejo svojo osamljenost. Tudi Anica, starejša gospa, ki jo spremljamo v filmu. Pa je osamljenost res mogoče premagati s pomočjo Časovne banke?
Peter Bossman, dobrodošel
Simon Intihar, 2011, 19’05”
V malem obmorskem slovenskem mestu je bil Peter Bossman izvoljen za prvega temnopoltega župana v Vzhodni Evropi. Pot do županskega mesta pa za Petra ni bila enostavna, saj se je moral znajti v novi kulturi, jeziku, predvsem pa je postal del rasne manjšine. Peter je rasizem premagal in ima o ksenofobiji Slovencev povedati marsikaj zanimivega. Še preden je dosegel svoj županski stolček, pa se je Peter v Sloveniji tudi zaljubil, si ustvaril družino in zdravniško kariero ter pomagal mnogim ljudem. Seveda so ga primerjali tudi s predsednikom Obamo, vendar je njegova zgodba temnopoltega človeka v pretežno beli Sloveniji popolnoma drugačna. Film želi novoizvoljenega župana prikazati takšnega, kot je, brez olepšav.
Za eno noč
Nina Šorak, 2010, 15′
Kratki dokumentarni film govori o enonočnih avanturah. Preko izjav intervjuvancev in preko slike prikaže eno izmed noči tovrstnih avantur. Iz začetnih mnenj o tej temi preide pogovor na samo realizacijo noči, ki na zabaven način kaže očiten enoličen vzorec vseh, ki so se kdaj znašli v tej situaciji. Kljub temu pa filmu ne manjka iskrenega govora o temi, ki se dostikrat dotika tudi najglobljih čustev.