zgodba
Aprila 1940 nacistična Nemčija okupira Norveško in na obali Severnega morja vzpostavi kompleksen obrambni sistem. Medtem ko si nemška vojna mašinerija utira pot proti skrajnemu severu, zavezniški konvoji utrpijo strašne izgube.
Škotska 1943. Britanska vojska uri norveške vojake za strateške sabotažne podvige. 24. marca sproži operacijo »Martin Red«. Dvanajst norveških odpornikov odpluje proti okupirani domovini. Njihov cilj: onesposobiti nemško vojaško letališče. Le eden od teh mož se bo z misije vrnil živ … Najbolj neverjetni dogodki zgodbe so tisti, ki so se zares zgodili.
12. mož pripoveduje napeto epsko zgodbo iz druge svetovne vojne o tem, kako se je sramotni vojaški poraz spremenil v simbol junaštva, ki je narodu vlil moč in ga združil v boju proti okupatorju.
iz prve roke
»Gre bolj za psihološko kot zgodovinsko popotovanje. Pokazati sem hotel, kaj je človek pripravljen narediti, da bi preživel. Tega človeka je zasul plaz, in da bi preprečil širjenje gangrene, si je moral amputirati prste na nogah /…/ Želel sem povedati zelo subjektivno, zelo osebno zgodbo, hotel sem, da bi bil film več kot zgolj poročilo o zgodovinskem dogodku. /…/ Toda film prav toliko kot o preživetju mladega Jana Baalsruda govori o ljudeh, ki so mu priskočili na pomoč. Tvegali so življenja, a so brez oklevanja pomagali človeku v stiski. V središču filma je prav ta ideja nesebičnosti, pa tudi človek, ki je s svojim življenjem postal simbol odporniškega gibanja na Norveškem. Baalsrudova zgodba je presegla njegovo življenje. Na te ideje in vrednote bi rad opomnil svojo generacijo in generacijo naših otrok. /…/ Želel sem /…/ pokazati, da moramo včasih pozabiti nase, preseči svoj ego, še zlasti danes, ko se ljudje tako radi razkazujejo in bahajo na družabnih omrežjih. Svojim otrokom moramo vcepiti vrednote, kot sta solidarnost in neprestano preizkušanje lastnih meja.«
– Harald Zwart
zanimivosti
Film 12. mož je že druga ekranizacija neverjetnega podviga Jana Baalsruda. Leta 1957 je Arne Skouen posnel Ni liv, ki je prejel nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film in še danes velja za enega najboljših in najbolj priljubljenih v norveški filmografiji.
portret avtorja
Harald Zwart (rojen leta 1965 na Nizozemskem, odraščal v Fredrikstadu na Norveškem) je režiser filmov, oglasov in glasbenih videospotov. Posnel je vrsto hollywoodskih filmov, med njimi Agent Cody Banks (Agent Cody Banks, 2003), Karate Kid (The Karate Kid, 2010) in Kronike podzemlja: Mesto kosti (The Mortal Instruments: City of Bones, 2013). Je prvi Norvežan, ki je postal član ceha ameriških režiserjev (DGA).
kritike
»Čeprav je seveda večino časa v ospredju samotni boj protagonista za preživetje /…/, so čustveno jedro filma njegovi stiki s civilisti, ki mu kar naprej rešujejo življenje. Iznajdljivost teh človekoljubov, njihov pogum in samožrtvovanje so subtilno ganljivi /…/.«
– Dennis Harvey, Variety
»Razburljivi 12. mož /…/ je doza adrenalina naravnost v srce, a hkrati nepričakovano nežna pustolovščina, ki je ravno tako zanosna kot napeta. /…/ ena najbolj norih in domiselnih zgodb o pobegu v času nacistične okupacije severne Evrope.«
– April Wolfe, Village Voice
»V obmejnih gorovjih razsaja mraz, ki jemlje ude, prečkati je treba potoke, ko te že bežen dotik vode lahko tako zmrazi, da se več dni ne ogreješ. Sani vseh vrst postanejo sredstva gverilske bitke, severni jeleni zavezniki v boju, smučke orodje za drzne pobege. Zahvaljujoč Zwartovi osredotočenosti na edinstvene podrobnosti te zgodovinske pripovedi nas Janova pot do varnega zavetja pogosto šokira in sooči s prizori kljubovanja, ki so neobičajni ali nepričakovani. 12. mož z dobrim poznavanjem svojega področja v znanem žanru ohrani element presenečenja.«
– Teo Bugbee, The New York Times
»Baalsrud postane nekakšna jezusovska figura; vstane od mrtvih, da bi odrešil svoje ljudstvo. A tudi on je le človek in Zwart mu dovoli napake, tudi ko s svojo ponižnostjo navdihuje domačine. Navadni ljudje so zmožni izjemnih reči. Izvorna Baalsrudova sabotaža se je ponesrečila, uspel pa je združiti ljudstvo in 12. mož slavi zmago neke odročne, povsem običajne skupnosti nad neizrekljivim zlom.«
– April Wolfe, LA Weekly
»Nemški policijski oficir Jonathana Rhysa Meyersa je pravo gonilo filma. S silovito mračnjaškostjo in prepričljivim nemškim naglasom je kot tempirana bomba, katere vpliv se jasno odraža na obrazih njegovih podrejenih.«
– Rory Marsh, Little White Lies
»Film je vseskozi vznemirljiv in napet, k čemur dodatno prispeva igra glavnih igralcev. Gullestad ima kot preganjani junak obilico karizme, z velikimi fizičnimi in čustvenimi zahtevami svoje vloge pa se spopade z veščino, ki hitro odpravi pomislek glede njegovih pičlih igralskih izkušenj. Rhys Meyers /…/ je hipnotično privlačen v vlogi nacista, ki bi naredil vse, da bi ujel svoj plen.«
– Frank Scheck, The Hollywood Reporter
»/…/ najboljši prizor pregona s severnimi jeleni, kar jih je bilo kdaj zabeleženih na film.«
– Rory Marsh, Little White Lies
»12. mož, posnet po resnični zgodbi (ki so jo očitno navdihnili Hugojevi Nesrečniki, heh), je martirij. Ko gledate, kako se Baalsrud prebija skozi hladno divjino, kako preskakuje zasede in pasti, kako se utaplja v ledeni vodi in plazovih, kako se bos, napol gol, ranjen in krvav zakopava v sneg, kako žre ekstremne razmere, kako žrtvuje svoje prste, roke, noge in telo, kako se oprijemlje sani in jelena, čutite vsako njegovo kost, vsako njegovo bolečino – tako kot v Inárritujevem Povratniku ali pa Macdonaldovem Dotiku praznine. Tu, v tej strašni vrtoglavici preživetja, v kateri ni nevtralnih pozicij, si lahko res lepo odpočijete od stripovskega nasilja.« ZA
– Marcel Štefančič, jr, Mladina