Razprave o »ženskah in filmu« se običajno osredotočajo na tisto, kar vidimo na platnu, redkokdaj pa so usmerjene h gledalkam. Načini prikazovanja, kvote, delo žensk za kamero in pred njo, prisotnost režiserk na pomembnih filmskih festivalih, zlorabe v filmski industriji … vse to so postale vsakdanje teme. S konferenco bi zato radi posvetili pozornost običajno zanemarjeni temi žensk v občinstvu. Zlasti v kakovostnih art-house kinematografih (pri filmih, ki so več kot zgolj zabava) so ženske prevzele pomembno vlogo v ohranjanju in promoviranju gledalske izkušnje. Eden izmed ciljev konference je s proučevanjem filmskih gledalk v številnih različnih obdobjih in kontekstih spodbuditi diskusije o razvoju občinstva.
Gostje konference bodo ugledni mednarodni filmski strokovnjaki: filmski zgodovinar, kurator ter profesor zgodovine filma in medijev na Birkbeck College Ian Christie; nizozemska filmska kritičarka, filozofinja, predavateljica in ustanoviteljica projekta Slow Criticism Dana Linssen; filmska producentka in kuratorka v bristolskem kinu Watershed Tara Judah; in izredna profesorica zgodovine kinematografov na Univerzi v Utrechtu Judith Thissen. Vodja programa v Kinodvoru Koen Van Daele pa bo spregovoril o ženskem občinstvu v prvih desetih letih ljubljanskega mestnega kina.
Konferenca je odprta za širšo javnost, namenjena pa je zlasti tistim, ki delujejo na področju filma: oblikovalcem filmskih programov, producentom, filmskim ustvarjalcem, distributerjem, kritikom, pedagogom, študentom …
Vstop je prost. Vsa predavanja bodo potekala v angleščini, poskrbljeno pa bo za simultani prevod v slovenščino.
Konferenco organizira Kinodvor ob 25. obletnici Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk. Potekala bo v okviru kandidature Mestne občine Ljubljana za naslov Evropske prestolnice kulture leta 2025.
Program in urnik
9:00–10:00 Prihod gostov in udeležencev. Kava za dobrodošlico.
10:00 Pozdravni nagovor direktorice Kinodvora Metke Dariš
10:15 Judith Thissen: Gospe vljudno naprošamo, da odstranijo svoje klobuke: filmske ljubiteljice v New York Cityju in nastanek množičnega medija
V zgodnjem obdobju filmske umetnosti se je veliko govorilo o filmskih navdušenkah, o njihovem vedenju, filmskih preferencah in fantazijah. A kaj je tem ženskam obiskovanje kina pravzaprav pomenilo? Kdo so sploh bile in kam so hodile gledat filme? Katere filme so gledale? Pogled v newyorško filmsko kulturo v drugem in tretjem desetletju dvajsetega stoletja nam razkrije, kakšno vlogo je imel film v vsakdanjem življenju pred sto leti in kako so gledalke prispevale, da je novi medij postal najljubša množična zabava v Ameriki.
Judith Thissen je izredna profesorica zgodovine kinematografov na Univerzi v Utrechtu. Posveča se zlasti družbeni zgodovini obiskovanja kinematografov, mednarodna javnost pa jo najbolj pozna po raziskavah filmske kulture judovskih priseljencev v New Yorku v zgodnjem dvajsetem stoletju. V zadnjem času se ukvarja tudi z evropsko filmsko zgodovino ter vlogo kina pri modernizaciji podeželja.
11:00 Ian Christie: Kje so bile ženske?
Ženske so od nekdaj predstavljale velik del tradicionalnega filmskega občinstva. Že prvi lastniki kinematografov so jih načrtno nagovarjali z darilci in zapeljivimi oglasi. Filmske predstave so bile med prvimi javnimi kulturnimi prireditvami, ki so jih ženske lahko obiskovale – bodisi same ali pa v družbi. V zgodovini filmskega gledalstva je pomen žensk pri odločanju o produkciji in prikazovanju filmov kljub temu večinoma prezrt. Obsežna raziskava Opening Our Eyes, ki so jo leta 2011 opravili v Veliki Britaniji, je začela s preučevanjem vpliva spola, narodne pripadnosti in starosti na gledalčeve filmske preference. Še marsikaj pa je treba odkriti v zvezi s tem, kaj ženske – za razliko od moških – privlači ter kako drugače od njih vrednotijo kinematografsko izkušnjo.
Ian Christie (www.ianchristie.org) je filmski zgodovinar, kurator ter nekdanji podpredsednik združenja Europa Cinemas. V letih 2005 in 2006 je imel kot profesor umetnosti na Univerzi v Cambridgeu niz predavanj z naslovom The Cinema Has Not Yet Been Invented. Je član Britanske akademije, profesor za zgodovino filma in medijev na Birkbeck Collegeu ter vodja zbirke London Screen Study. Napisal in uredil je knjige o Powellu in Pressburgerju, o ruskem filmu, Martinu Scorseseju in Terryju Gilliamu, sodeloval pa je tudi pri številnih razstavah, med drugim Film as Film (Hayward, 1979) in Modernism: Designing a New World (V&A, 2006). Med njegovimi deli so knjiga The Art of Film: John Box and Production Design (2009) ter članki o Georgesu Mélièsu, Patricku Keillerju, o avtorskih pravicah v zgodnjem obdobju filma in o mestu filma v muzeju. Leta 2012 je uredil knjigo Audiences: Defining and Researching Screen Entertainment Reception (Amsterdam University Press). V Kinodvoru smo ga gostili že dvakrat: leta 2013 je imel osrednji nagovor na mednarodni konferenci Mesto kina, naslednje leto pa je sodeloval pri konferenci Filmska vzgoja v kinu.
12:00–13:00 Odmor za kosilo
13:00 Dana Linssen: Mediatorka je sporočilo – ali pač ne?
Vsak filmski kritik ima idealnega ali namišljenega bralca. Kaj pa kritiki vemo o »občinstvu«? Ali pišemo za gledalce ali za film, za filmske ustvarjalce ali celo za filmsko zgodovino? Dana Linssen bo na podlagi dolgoletnih izkušenj »mediatorke« oziroma kritičarke in urednice osvetlila spreminjajoče se poglede na film, kinematografe, gledalce in bralce ter spregovorila o vse večji vlogi razprav o reprezentaciji žensk. Kako nas te lahko približajo dejanskemu filmskemu občinstvu?
Dana Linssen je filmska kritičarka, filozofinja in pisateljica; glavna urednica nizozemske revije Filmkrant (med letoma 1998 in 2019); dolgoletna kritičarka pri časopisu NRC Handelsblad; ustanoviteljica projekta Slow Criticism, ki se bori proti komodifikaciji filmske kritike; kuratorka programa Critics’ Choice na Mednarodnem festivalu v Rotterdamu; strokovnjakinja pri Berlinale Talents in mentorica pri Talents Sarajevo; predavateljica na nizozemskih umetniških univerzah ArtEZ in HKU; prejemnica Hartlooperjeve nagrade za filmsko novinarstvo ter nagrade Silver Rosebud za delovanje na področju filmske kritike.
13:30 Tara Judah
V britanskih kinematografih, priložnostnih mobilnih kinih ter pri potujočih filmskih ciklusih opažamo razmah kuratorskega aktivizma, katerega cilj je premostiti zgodovinsko razliko v reprezentaciji spolov v filmskem sektorju – tako pred kamero kot za njo. Ta kulturni premik v kuratorskem pristopu skuša letno doseči 50 do 60 odstotkov občinstva, ki se identificira kot žensko. Predavateljica bo na podlagi nedavnih študij primerov spregovorila o tem, kako tako imenovane »ženske filme« razumejo in obravnavajo kuratorji, ki delujejo na področju neodvisnega filma.
Tara Judah je producentka v bristolskem kinu Watershed. Pri tamkajšnjem arhivskem, klasičnem in repertoarnem filmskem festivalu Cinema Rediscovered dela kot kuratorka in urednica. Pred tem je bila sodirektorica videoteke 20th Century Flicks, kuratorka pri bristolskem kinu Cube Microplex, avstralskem ikoničnem repertoarnem kinu The Astor in vsakoletnem feminističnem filmskem dogodku Girls on Film Festival. Pisala je kritike za revije Senses of Cinema, Desist Film, Monocle in Sight & Sound ter secirala filme na valovih britanskih in avstralskih radijskih postaj Monocle24, BBC World Service, Triple R, ABC RN in JOY FM.
14:00 Koen Van Daele
Kadar govorimo o ženskah v kinu, jih običajno – stereotipno – povezujemo z žanri, kot sta melodrama in romantična komedija, ali pa tržnimi strategijami, kot je »ženski večer«. Celotni pojem »ženskega filma« lagodno odrivamo na področje komercialnega filma in multipleksov. V art-house kinematografih verjamemo, da prinašamo najboljše, kakovostne filme moškim in ženskam vseh generacij. Izkušnje pa nas učijo, da ima spol v naših kinematografih pomembno vlogo – ne le glede prikazanih filmov, ampak tudi v smislu, kaj ponujamo kot prostor. Če nekega filma ne bodo sprejele gledalke, tudi sicer ne bo uspešen. Ženske ne predstavljajo le glavnega občinstva art-house kinematografov, pač pa pomembno prispevajo k ohranjanju kinematografske izkušnje. Če želimo v kinematografe privabiti (nove) gledalce, moramo v naših strategijah razvoja občinstva upoštevati ključno vlogo žensk.
Belgijec Koen Van Daele deluje na področju kulture od leta 1984. Bil je vodja avdiovizualnega oddelka Flamskega gledališkega inštituta ter soustanovitelj in sodirektor bruseljskega centra za umetnost in medije ARGOS. Leta 1993 se je preselil v Slovenijo, kjer je kot kurator sodeloval pri številnih filmskih in umetniških projektih. V letu 1995 se je pridružil ekipi prve izdaje festivala Mesto žensk ter naslednjih osem let sodeloval pri oblikovanju festivalskega programa. Med letoma 1999 in 2006 je bil vodja programskega oddelka Slovenske kinoteke. Bil je direktor Zavoda Otok in je kuriral četrto edicijo festivala Kino Otok. Od leta 2008 deluje kot vodja programa v mestnem kinu Kinodvor.