vsebina
Nekoč so bili vsi kameleoni rdečekožci. Sovražniki so jih zlahka ujeli in pohrustali, ker so bili preveč očitno živobarvni. Sklenili so se pobarvati v zeleno, da so se lahko skrili med rastlinje. Nekaj časa je ta trik deloval, dokler ni začelo deževati. Dež je spiral zeleno barvo, z dežniki nad glavo pa kameleoni niso bili več tako spretni v lovu na žuželke. Pa so poskusili še eno zvijačo: najedli so se zelenega listja. Vendar ni imela haska, ker je, potem ko so ponoči žvečili zeleno listje, podnevi vse listje porumenelo, tako da jih je sovrag, zelene na rumeni podlagi, vse neusmiljeno pomalical. Zato so se rajši nasitili jesenskega suhega listja. Spet nič: zapadel je sneg in rumeni na belem so bili prekrasen plen. In tako dalje: basali so se s snegom, postali beli kot sneg, pa je prišla pomlad. K sreči so jih te stalne barvne menjave počasi prelevile v mimetična bitja. Postali so k sreči nevidni za sovražnike in se namnožili. Tako se rodi tudi Kamilllo Kromo. Ko odraste, mora v šolo, kjer ima težave s teorijo mimikrije, učijo ga mešanja barv, ki je ne razume prav dobro. Vržejo ga iz šole. Tu se začnejo njegove avanture, povezane s socializacijo, ki pa so že tema za naslednjo predstavo.
Predstava ponuja se kajpak znano metaforo prilagajanja posameznika okolju oz. družbi, ki je danes več kot aktualna. Zanimivo izhodišče za dramaturške zaplete je tudi odnos med »teorijo in prakso«, ki ga sugerira ta duhovita zgodbica o kameleonih.
Nanizana je v kolaž prizorov, povezanih med seboj z glasbo in zvoki, z minimalnim tekstom, kot je že v navadi pri papirnatem gledališču Papelito oz. Papilu. Temelji na preizkušenem izraznem jeziku tega papirteatra, kjer govorijo simboli in metafore. Enako velja za tehnološke in tehnične rešitve: neskončne oblikovalske in animacijske možnosti, ki jih ponuja papir kot material, služijo predvsem za vizualno in zvočno predstavitev kameleonovih barvnih preobrazb.
Predstavi bo sledila ustvarjalna delavnica. Dogodek je brezplačen in namenjen članom Kluba Kinobalon. Prijave na kinobalon@kinodvor.org. Pridruži se Klubu Kinobalon!
Brane Solce
Brane Solce, multimedijski umetnik, v zacetku 80-ih ustanovi gledališce, ki gostuje na pomembnejših lutkovnih festivalih po vsem svetu. Branetovo gledališce je zasnovano povsem avtorsko; lutke so iz papirja – materiala, ki ponuja neštete možnosti (pre)oblikovanja. Gledališce Papelito (prej Papilu) povezuje izrazito vizualni jezik metafor in simbolov z glasbo in zvoki – pripoveduje torej brez besed, kot nekakšna animirana papirnata slikanica.
Gledališce Papelito je uprizorilo vec kot 30 razlicnih predstav, vsako v drugacni papirni tehniki: zgibanke, kopitljacki, sencne figure, škatlice, maske …
Leta 1999 je v seriji 10 otroških tv oddaj An Ban Brane Solce glavni ustvarjalec – scenograf, glasbenik, animator, snovalec likov, scenarist …
Od leta 2000 se ukvarja tudi s filmsko animacijo; za seriji otroških risank o Miški Smetiški (producent: TV SLO) dobi priznanje kot najboljši neodvisni avtor in kot avtor najboljše otroške risanke.
In še nekaj njegovih animiranih filmov: Glej Ticka!, Profesor Ananas, Monsieur Bordigon, i-motion, Los Papelitos …