Režiserka Ale in igralec Alex imata po 14 letih dovolj zakona. Ker sta odrasla, zrela človeka, se odločita za prijateljski in sporazumen razhod, ki ga nameravata celo proslaviti z zabavo, na katero povabita začudene prijatelje in zbegane družinske člane, pa tudi lastnika stanovanja, vodovodarja in celo učiteljico angleščine. Zakaj ne bi razhodov praznovali prav tako – če ne celo bolj – bučno kot začetkov zveze? A izkaže se, da tudi še tako sporazumen razhod ne more ostati povsem neboleč …
»Vsak od nas je že doživel razhod, številni so mi zaupali svojo izkušnjo. Prizor, ko pregledujeta zbirko knjig, da bi jih razdelila, deluje zelo resnično, vendar mi za te majhne podrobnosti ni bilo treba intervjuvati naključnih ljudi na ulici. Vsi smo že bili tam. /…/ Žalostno je, vendar se trudita izkušnjo preživeti z nasmehom na obrazu. Morda je ideja za zabavo njun način, kako nekaj početi skupaj? Prvič po dolgem času in obenem zadnjič.« (Jonás Trueba)