zgodba
»Pravilo številka 1: Napadi, napadi, napadi. Pravilo številka 2: Ničesar ne priznaj, vse zanikaj. Pravilo številka 3: Razglasi zmago in nikoli ne priznaj poraza.«
– Roy Cohn
»Na svetu sta dve vrsti ljudi: ubijalci in poraženci.«
– Donald J. Trump
New York, sedemdeseta. Mladi Donald J. Trump je odločen stopiti iz sence premožnega očeta in se uveljaviti na manhatnskem nepremičninskem trgu. Zaveznika najde v Royu Cohnu, zloglasnem političnem manipulatorju, ki bo postal ena najpomembnejših osebnosti v njegovem življenju. Vplivni in kontroverzni odvetnik v mladem magnatu vidi potencial: svojega novega varovanca uči, kako si z lažmi, ustrahovanjem in medijsko manipulacijo pridobiti bogastvo in moč. Vse ostalo je zgodovina …
portret avtorja
V Iranu rojeni in na Danskem živeči Ali Abbasi (letnik 1981) je v Stockholmu diplomiral iz arhitekture, nato pa končal še študij režije na Danski nacionalni filmski šoli. Leta 2016 je na Berlinalu predstavil svoj celovečerni prvenec Shelley, širšo mednarodno pozornost pa je pritegnil dve leti pozneje, ko je njegov drugi celovečerec Meja (Gräns) prejel glavno nagrado v sekciji Posebni pogled v Cannesu. Na canski festival se je ponovno uvrstil s filmom Sveti pajek (Ankabut-e moqaddas, 2022), ki je glavni igralki prinesel tamkajšnjo nagrado za najboljšo žensko vlogo. Letos so na festivalu prikazali Vajenca, Abbasijev prvi film v angleškem jeziku.
iz prve roke
»Film ne govori o Donaldu Trumpu – predsedniku. Govori o odnosu med Trumpom in Royem Cohnom. Gre pa tudi za zgodbo o sistemu. So ljudje kot na primer Napoleon, ki so ustvarili nov sistem; so pa tudi takšni, kot je Roy Cohn, ki so znali krmariti skozi obstoječega. Ne verjamem, da je Roy Cohn izumil korupcijo in mračni svet ameriške politike, ju je pa gotovo znal mojstrsko izkoristiti. /…/ Človeka s tako zelo zapleteno psihologijo, kot je Trumpova, je treba po mojem mnenju pogledati z več vidikov: staranje, narcizem, negotovost – vse to je lahko enako pomembno kot ideologija. Ta možakar je zelo svojevrstna kombinacija številnih različnih dejavnikov. V film sem želel ujeti vsak delček Donalda Trumpa – človeka. /…/ Tako kot v vsakem razmerju je bila tudi v tem primeru preobrazba obojestranska – srečanje ni spremenilo le Donalda, pač pa tudi Roya. Upam, da bodo lahko gledalci resnično doživeli ta odnos, ne glede na svoje mnenje o Trumpu. Filma si nismo zamislili kot ideološkega napada ali polemične razprave. Gre za prikaz kompleksnosti teh človeških bitij. /…/ Posneti smo želeli punk-rock verzijo zgodovinskega filma. Nismo se želeli pretirano ubadati z detajli ali s tem, kaj je prav in kaj ne.«
– Ali Abbasi
»Ljudje v Trumpu vidijo nekakšno besnečo pošast, sovražen in razdiralen lik. Zame pa je le igralec, ki igra vlogo – in to vlogo igra že tako dolgo, da je postala njegova identiteta. Toda v svojih dvajsetih, ko je bil šele na začetku poti, je bila njegova osebnost veliko manj izoblikovana. Seveda je že takrat kazal nebrzdano ambicioznost, a če si ogledamo njegove zgodnje intervjuje, deluje umirjeno in vljudno, skoraj neodločno. Ima nekakšen šarm. Malce je negotov, pravo nasprotje človeka, ki ga poznamo danes. In to je bil tudi eden bolj vznemirljivih vidikov projekta: raziskovanje Trumpove plati, ki je ni še nihče zares videl. /…/ Zelo me je nagovorilo, ko mi je [Abbasi] dejal, da je ravno toliko kot like želel osvetliti sistem. V kapitalizmu in moči je videl nekaj specifičnega – Trump se je po njegovem mnenju lahko zgodil le v okviru tega zelo ameriškega sistema, kjer so uspeh, denar in moč pomembnejši od integritete in dostojnosti. /…/ Našo sedanjost je močno zaznamovala zveza med tema moškima v določenem zgodovinskem trenutku. Živimo v svetu, kjer je resnica relativna, kjer so dejstva le spopad med različnimi narativi, kjer je realnost tisto, kar trdimo, da je, in ne kar je v resnici, kjer je najpomembnejše – edino pomembno – zmagati. Zmagamo pa tako, da sovražnika napademo, da nikoli ne priznamo svoje napake, se nikoli ne umaknemo, ampak smo samo še bolj glasni. /…/ Upam, da bodo gledalci film gledali kot svarilno zgodbo o tem, kaj se zgodi, ko se človek odloči, da je v življenju pomembna le zmaga. Takšen odnos do sveta je po mojem mnenju uničujoč, toksičen. Želim si, da bi film gledalcem pomagal spoznati, v kakšnem svetu živimo – toda živeti je mogoče tudi drugače.«
– Gabriel Sherman
»Ali se je skliceval na filme, kot so Barry Lyndon, Polnočni kavboj (Midnight Cowboy) in celo Vroče noči (Boogie Nights). To mi je pomagalo razumeti, kaj pričakuje od mene.«
– Sebastian Stan
kritike
»Sebastian Stan sijajno opravi svoje delo, saj preseže impersonacijo in ujame Trumpovo bistvo. V značajski študiji javne osebnosti, ki je bila pogosto predmet parodije in nehote tudi samoparodije, nam igralec ponudi bolj pretanjen vpogled v njeno duševnost. /…/ Abassijev film predvsem razkriva, v kolikšni meri je nesveta aliansa med dvema moškima pred pol stoletja prispevala k vzdušju toksičnosti, ki je postalo neizogiben del naše resničnosti.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»V filmografiji Alija Abbasija ni veliko del, ob katerih bi pomislili, da bi želel posneti film o mladem Donaldu Trumpu in njegovem mentorju Royu Cohnu. Je pa [v njej] veliko namigov, da bi lahko bil takšen film, če bi ga kdaj posnel, tako privlačen kot strašljiv. In Vajenec /…/ je v nekem smislu oboje. Gre za nekakšno grozljivko iz resničnega sveta, Abbasi pa se je loti kot zgodbe o Frankensteinu, v kateri nori znanstvenik ustvari pošast in nato nad njo izgubi nadzor. /…/ Napoved, da bo Abbasi svoj nabor veščin – brezkompromisno, pogosto temačno vizijo, nagnjenost h grozljivemu in pogled outsiderja – uporabil v filmu o mladem mogotcu in pretkanem odvetniku /…/, nikakor ni obetala zanesljivih rezultatov, je pa bilo vse skupaj vsekakor slišati intrigantno. Dejstvo, da je film poimenoval Vajenec – naslov, prevzet od televizijskega šova, ki je Trumpu pomagal do predsedniške kandidature –, je nakazovalo smisel za humor, ki bi režiserju lahko pomagal preživeti ta zelo posebni projekt.«
– Steve Pond, The Wrap
»Vajenec ponuja niz mojstrskih igralskih nastopov, ki daleč prekašajo običajno mimikrijo številnih priljubljenih hollywoodskih biografij.«
– Maureen Lee Lenker, Entertainment Weekly
»Roya Cohna v srhljivi interpretaciji Jeremyja Stronga se bomo še dolgo spominjali kot enega najboljših hollywoodskih ekscentričnih zlobcev.«
– Deborah Young, The Film Verdict
»Navdušujoče ciničen buddy movie.«
– Nicholas Barber, BBC
»Navadna smet, čista izmišljotina. /…/ Vložili bomo tožbo in ukrepali proti očitno lažnim trditvam teh tako imenovanih filmskih ustvarjalcev. /…/ Ta ‘film’ /…/ ne bi smel ugledati luči sveta in si ne zasluži niti mesta v košari s cenenimi DVD-ji v propadajoči diskontni trgovini. Sodi samo na smetišče.«
– tiskovno predstavništvo Donalda Trumpa