Danes je blagajna odprta od 09:00 do 20:00 (odpre se čez 02:03).

Reas Reas

Lola Arias / Argentina, Švica, Nemčija / 2024 / 82 min / španščina

Reas je kolektivno umetniško delo, ki na novo osmišlja žanr muzikala: nastopajoče in nastopajoči plešejo in pojejo o času, ki so ga preživeli v zaporu, ponovno doživljajo svojo resnično preteklost, tokrat kot fikcijo, in skozi fantazijo izumljajo možne prihodnosti.

režija Lola Arias, scenarij Lola Arias, fotografija Martín Benchimol, montaža Ana Remón, José Goyeneche, glasba Ulises Conti, produkcija Gema Juárez Allen, Clarisa Oliveri, Ingmar Trost, Vadim Jendreyko, nastopajo Yoseli Arias, Ignacio Amador Rodriguez, Estefy Harcastle, Carla Canteros, Noelia LaDiosa, Paulita Asturayme, Laura Amato, Pato Aguirre, Cintia Aguirre, Julieta Fernandez, Silvana Gomez, Daniela Borda, Jade De la Cruz Romero, Betina Otaso

festivali, nagrade Berlinale; San Sebastián; Solun; Visions du Réel; CPH:DOX; New Horizons; Sofia Pride (nagrada občinstva); Mesto žensk

IMDb

Fotografije

zgodba
Yoseli ima na hrbtu tetovažo Eifflovega stolpa. Vse življenje si je želela potovati, a so jo aretirali na letališču, ko je tihotapila droge. Nacho je trans moški, ki je bil v zaporu zaradi goljufije in je tam ustanovil rock band. V tem hibridnem muzikalu lahko vsakdo odigra svoje življenje in izkušnjo iz ženskega zapora v Buenos Airesu.

iz prve roke
»Leta 2019 sem v ženskem zaporu v Ezeizi organizirala filmsko in gledališko delavnico kot prvi korak k umetniškemu projektu, ki sem ga želela tam izvesti. Sprva sem hotela napisati film, ki bi ga posnela v zaporu. /…/ Nato je prišla pandemija in nismo se mogli več vrniti vanj. Ljudem, ki sem jih tam spoznala, so se tedaj zaključevale kazni. Tako sem pomislila, da bi lahko delala zunaj zapora, z ljudmi, ki so prišli ven. Da bi ta čas, ki so ga preživeli v zaporu, rekonstruirali nekje drugje, v našem primeru v nekdanjem zaporu. Reas je tako film bivših: bivših kaznjenk v bivšem zaporu, ki rekonstruirajo svoje zgodbe. /…/ Med pisanjem scenarija in med vajami je bila največja nevarnost (in o tem smo se z ekipo veliko pogovarjali), da bi zdrsnili v ‘zaporniški realizem’. Reas ni smel postati še eden v nizu filmov, ki stigmatizirajo ljudi in delajo iz zapora spektakel nasilja. Moral je biti nekaj drugega. Želeli smo prikazati spomine, fantazije in želje teh ljudi. Predvsem pa nam je bilo pomembno, da izpostavimo, kakšen zares je zaporniški sistem. Kako je delati v zaporu, se pogovarjati po telefonu, nekoga ljubiti v zaporu. Žanr muzikala nam je ponudil idealno formo, da smo lahko v ospredje potisnili fantazijo, domišljijo, da so nastopajoče lahko uživale in blestele, bile neverjetne, lepe in glamurozne. V zaporu vsekakor srečamo nasilje, grozote in mučenje. A tam je tudi ljubezen, skupnost, družina. Vezi, ki se stkejo v zaporu, so tisto, kar te reši.«
– Lola Arias

kritike
»O drugem celovečercu Lole Arias ni mogoče razmišljati, ne da bi omenili njen prvenec Teater vojne (Teatro de guerra) /…/. Metoda je skorajda enaka: delo z naturščiki, ki so doživeli travmatično situacijo; umetniška poustvaritev njihovih izkušenj, ki črpa iz subjektivnosti njihovih spominov in doživljanja, režiserka pa jih organizira v dramsko snov. Toda hkrati filma ne bi mogla biti bolj različna. Medtem ko je Teater vojne (ki je izšel iz gledališke igre) na filmsko platno prenesel konfliktne koncepte moškosti v skupini nekdanjih vojakov z obeh strani falklandske/malvinske vojne, je Reas ženski in raznolik film, ki je nastal na podlagi gledaliških delavnic v ženskem zaporu, a je bil kot umetniško delo že v izhodišču zamišljen kot film. /…/ Muzikal implicira svetlobo, iskro, radost – in to izražajo liki, ki svoje zaporniške spomine upodabljajo skupaj s svojimi sanjami, upi in željami. Zaradi teh občutij je Reas tako živ in vitalen film, saj nekoč ujeta in podjarmljena telesa zdaj svobodno plešejo in pojejo, se igrajo in sanjarijo.«
– Luciano Monteagudo, filmski kritik in kurator

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Popolni dnevi Perfect Days

Wim Wenders

sreda, 15. 01. 2025 / 10:00 / Dvorana

Wim Wenders se vrača v Tokio, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film z nostalgičnim soundtrackom, ki vključuje klasike Louja Reeda, Patti Smith in Nine Simone, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu.

Paznica Vogter

Gustav Möller

sreda, 15. 01. 2025 / 17:45 / Dvorana

Danski režiser Gustav Möller se po uspešnem minimalističnem prvencu 112 (Den skyldige) vrača s še enim psihološkim trilerjem, tokrat postavljenim med zidove strogo varovanega zapora.

Cent’anni Cent’anni

Maja Doroteja Prelog

sreda, 15. 01. 2025 / 19:00 / Mala dvorana

Snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Film, ki je med drugim prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec na festivalu v Trstu, je odprl portoroški Festival slovenskega filma.