Danes je blagajna odprta od 16:00 do 21:00 (odprto še 45 minut, tel: 01 239 22 17).

Minuta za umor Minuta za umor

Jane Kavčič / Jugoslavija / 1962 / 81 min / slovenščina

Prvi slovenski hitchcockovski triler.

Fotografije

Na začetku šestdesetih let je nastala serija odličnih, inovativnih slovenskih filmov: Akcija, X 25 javlja, Veselica, Ples v dežju, Nočni izlet, Minuta za umor, Peščeni grad, Balada o trobenti in oblaku, Tistega lepega dne in Minuta za umor, ki velja za prvo slovensko kriminalko, toda Jane Kavčič, ki jo je leta 1962 posnel, ni bil prvi slovenski režiser, ki je posnel kriminalko – France Štiglic je namreč tri leta prej v Makedoniji posnel Vizo zla, kriminalko o prekupčevalcih z mamili, ki skušajo robo spraviti čez mejo. Drugi jugoslovanski filmi tedaj še niso vedeli, da mamila sploh obstajajo.

Kdor danes gleda Minuto za umor, ki je itak posneta tako, kot da iščejo tatu, ne pa morilca, se sprašuje: pa zakaj tako skrivajo, kdo je morilec? Saj je jasno, da je Demeter Bitenc, večni bad guy! S svojo višino in aristokratsko vzvišenostjo je itak štrlel iz socializma. Ja, Bitenc je moral biti že vnaprej sumljiv. Niso mogli biti vsi sumljivi. Če bi bili, potem bi to pomenilo, da so vsi junaki tega filma sposobni ubijanja. Kar pa je bilo v socializmu nesprejemljivo. Da bi bili vsi ti socialisti potencialni morilci? Da bi vsi ti socialisti pod masko skrivali nekaj hudega, mračnega, zlonosnega? Ne, to ni prišlo v poštev. Lahko posnamete whodunit kriminalko, lahko posnamete kriminalko, v kateri se do konca ne ve, kdo je morilec, toda pod pogojem, da morilca igra Demeter Bitenc. Kdo je morilec, so skrivali le zato, ker so vsi vedeli, kdo je.

Minuta se začne kot Hitchcockov Psiho, le da Marion (Janet Leigh) zamenja Koh (Vanja Drach), gastarbajter, ki se po dolgih letih vrne v Slovenijo. Ker izgleda kot glavni junak, se gledalec identificira z njim, toda tudi on nenadoma in sunkovito izgine iz filma: nekdo ga vrže z vrha triglavskega Ljubljanskega nebotičnika. Gledalec tako ostane brez lika, s katerim bi se lahko varno identificiral. Preostanejo mu le liki, ki pod svojo vsakdanjo masko morda skrivajo morilsko naturo: eden izmed njih je morilec. Vsakdo je lahko morilec. In v tej situaciji, ko se gledalec ne more varno identificirati z nobenim izmed likov, Kavčič vrine policijskega inšpektorja (Janez Škof), s katerim se gledalec takoj in voljno identificira. Kar je seveda dober trik: Kavčič s tem gledalca prisili, da se identificira z Zakonom. Oblastjo. Režimom! Zelo hitchcockovsko.

ponedeljek, 06. 05. 2024

Maraton Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo z Marcelom Štefančičem, jr.

V četrtek, 2. maja, so se na Kinodvorovo platno vrnili slovenski filmi – tokrat tisti, ki jih vse preredko vidimo. Po izboru kuratorja programa, Marcela Štefančiča, jr., smo si ogledali filme Ko zorijo jagode (in se posladkali s prvimi letošnjimi jagodami), Trst, Minuta za umor, Po isti poti se ne vračaj ter Ovni in mamuti. Vse projekcije so potekale s 35mm filmskega traku.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Popolni dnevi Perfect Days

Wim Wenders

nedelja, 21. 07. 2024 / 21:30 / Ljubljanski grad

Wim Wenders se vrača v Tokio, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film z nostalgičnim soundtrackom, ki vključuje klasike Louja Reeda, Patti Smith in Nine Simone, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu.

Caravaggieva senca L’ombra di Caravaggio

Michele Placido

ponedeljek, 22. 07. 2024 / 18:30 / Dvorana

Uporniški in nemiren, pobožen in razuzdan, neodvisen in transgresiven: Caravaggio, kakršnega razkrije Michele Placido, je prekleti umetnik izjemnega talenta; rock zvezda daleč pred svojim časom; upornik brez razloga, ki se mora soočiti s posledicami lahkomiselnega življenja.

Joan Baez: Jaz sem hrušč Joan Baez: I Am a Noise

Miri Navasky, Maeve O’Boyle, Karen O’Connor

ponedeljek, 22. 07. 2024 / 19:45 / Mala dvorana

Intimen dokumentarni portret, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.