Danes je blagajna odprta od 15:10 do 19:00 (odpre se čez 10:33).
od 29. junija 2023

Ljubiti življenje Love Life

Koji Fukada / Japonska, Francija / 2022 / 123 min / japonščina

Družinska zgodba, pripovedovana v režiserjevem značilnem grenko-sladkem tonu, raziskuje temi izgube in osamljenosti skozi portret ženske, ki išče nov smisel v svojem življenju.

režija Koji Fukada, scenarij Koji Fukada, fotografija Hideo Yamamoto, montaža Sylvie Lager, Koji Fukada, glasba Olivier Goinard, produkcija Yasuhiko Hattori, Masa Sawada, Yuko Kameda, igrajo Fumino Kimura, Kento Nagayama, Atom Sunada, Hirona Yamazaki, Misuzu Kanno, Tomorowo Taguchi, Tetta Shimada, distribucija Demiurg

festivali, nagrade Benetke (tekmovalni program); Toronto; Busan; London; Zagreb; Nantes; Tajpej

IMDb

DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.

Fotografije

zgodba
»Žalost je nekaj edinstvenega in osebnega, osamljenost pa je stvar vsega človeštva.«

Taeko živi mirno življenje z možem Jirom in malim Keito, šestletnim sinom iz svojega prejšnjega zakona. Po tragični nesreči se v njeno življenje nepričakovano vrne dečkov biološki oče, o katerem že leta ni bilo glasu. Da bi se spoprijela z bolečino in občutkom krivde, se Taeko odloči pomagati temu gluhemu in brezdomnemu moškemu …

iz prve roke
»Pesem Love Life Akiko Yano sem prvič slišal pri dvajsetih letih in takoj me je očarala. Pozneje sem jo poslušal še velikokrat in začel sem razmišljati, kako bi jo najbolje prenesel v filmski medij. Potem mi je prišla na misel zgodba o zakoncih z majhnim otrokom, ki ne moreta deliti žalosti ob izgubi. Besedilo pesmi ‘Ne glede na razdaljo med nama mi nič ne more preprečiti, da bi te ljubil’ si lahko razlagamo na različne načine. To mi je bilo v velik navdih. /…/ V vsakem filmu skušam izraziti svoje občutke in stališča o precej velikih temah in čustvih. Tokrat sta bili v središču ljubezen in osamljenost. Po mojem mnenju je človek v osnovi osamljen, kljub družini, religiji ali kateri koli drugi skupnosti. Zakaj torej takšen naslov? Ker menim, da svojo osamljenost lahko povežemo z osamljenostjo nekoga drugega in ustvarimo odnos, temelječ na ljubezni.«
– Koji Fukada

kritike
»Ljubiti življenje je neizrekljivo tragična in boleča drama o zapletenih življenjih; film, ki skrajni obup prepleta s suho komedijo ter občutkom čustvene zbeganosti in kaosa; zgodba, ki svoj glavni ženski lik – in nas, gledalce – osupne s povsem nepričakovanim zaključkom zunaj Japonske, v Južni Koreji. S shakespearjevskim terminom bi delu lahko rekli filmska ‘problemska igra’. /…/ Nežnost in žalost tu obstajata hkrati s čudnim občutkom za absurdne, nezaslišane in neokusne preobrate, ki jih lahko ponudi življenje: film vas bo morda spomnil na misel Georgea Bernarda Shawa: ‘Življenje ne preneha biti smešno, ko ljudje umrejo; ravno tako kot ne preneha biti resno, ko se smejijo.’ Pred vami je bogat, raznolik filmski obrok.«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»Film /…/, ki spominja na najboljša dela Hirokaza Koreede, najde možnosti za odrešitev in ozdravitev sredi bolečine in trpljenja svojih likov.«
– Sara Merican, Sight & Sound

»Globoko ganljiva melodrama, pripovedovana z glasnostjo pritajenega šepeta, predstavlja velik preboj za režiserja /…/, ki je našel popolno zgodbo za svoj pronicljivi, čeprav odmaknjeni slog. V tem smislu se ne zdi naključno, da film govori o razdalji – natančneje: o razdalji med ljudmi, ki iščejo bližino drugega po tragediji, zaradi katere so se znašli daleč stran od samih sebe. /…/ Čeprav je v filmu veliko ostro napisanih intimnih pogovorov, številni izmed najbolj ganljivih trenutkov (in prav vsi najbolj zgovorni) temeljijo na nekakšni čustveni geografiji. Na primer ko začne Park po deložaciji spati v praznem stanovanju nasproti Taeko in Jira, ko se starša slednjega odselita iz mesta. Ali pa ko odsev sončne svetlobe osvetli Jirove oči z druge strani dvorišča. Ali pa prizor, v katerem opazujemo Taeko govoriti z nekom zunaj kadra, medtem ko se zmešnjava njenih čustev preliva prek jasnih meja, ki naj bi jih postavili okoli njiju. /…/ Liki v Fukadovem – kljub tragični premisi – blagem in iskrivem filmu se /…/ nazadnje soočijo z distanco, ki so jo ustvarili med seboj in drugimi. Ni treba zapustiti ljudi, vztraja Fukada z milino, ki nas skorajda prisili, da odvržemo oklep /…/. In vsakič, ko Taeko pogleda prekinjeno družabno igro Othello, ki je Keita nikoli ne bo mogel dokončati, se nam zazdi malce lažje ljubiti življenje.«
– David Ehrlich, IndieWire

»Film Ljubiti življenje govori o osamljenosti, čustveni odmaknjenosti in (pomanjkljivi) komunikaciji, toda omenjenih tem se loteva z dobrodošlo, čeprav begajočo lahkotnostjo, razkrivajoč absurdnost družinskega življenja.«
– Lovia Gyarkye, The Hollywood Reporter

»V tej čustveno siloviti japonski drami /…/ se zvrstijo pomembni osebni dogodki: poroka, ponovna združitev, ljubezenska afera in predvsem smrt. Toda merilo, v katerem deluje Fukada – tako v vlogi scenarista kot režiserja – je tako premišljeno intimno, da se velika doživetja zdijo mikrokozmična, drobni trenutki pa imajo gromozansko moč.«
– Elizabeth Weitzman, The Wrap

»Priznati moramo, da film Ljubiti življenje, kljub stereotipnosti prizorov te vendarle utemelji na psiholoških zakonitostih in kompleksni obdelavi romantičnih ter družinskih odnosov. Stalno vozlanje, končevanje in začenjanje na novo pravzaprav temelji na oponašanju ritma življenja. V njem se nenehno srečujemo z navideznimi in novimi začetki in razočarani, ki se dogajajo ne glede na našo zavestno željo. Prav zato nas film Ljubiti življenje tudi ves čas ohranja pozorne. Tudi če nam gre včasih na živce, v njem vendarle prepoznavamo nekaj zelo življenjskega in domačega. Svojo zgodbo po ovinkih pripelje do edinega smiselnega konca. / …/ Film Ljubiti življenje nam torej postreže z znanim preigravanjem zapletov v romantičnih odnosih s kopico že videnih motivov, a nas vseeno prepriča. Najbrž tudi zato, ker se nikoli ne trudi pretvarjati, da je kaj drugega kot to, kar je. Ker se suvereno drži poti, ki jo zmore obvladati.«
– Muanis Sinanović, Radio Slovenija

»Razkritja, disonance, napetosti, konfrontacije, nedokončane igre, preobrati, potresi in šoki v tem filmu so melodramatični, tako rekoč telenovelistični, toda s tem le pokažejo, kako toksično in kaotično – in ja, kako telenovelistično! – je v resnici ljubezensko in družinsko življenje, /…/. Ko zagleda Keitajevo truplo, je njegova prva misel: Zdaj ji moram pa hitro narediti otroka! Vprašanje je le: kaj si je želela mati? ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

Spletni ogled filma

Ne morete v kino? Ta film si lahko ogledate tudi na spletu.

četrtek, 01. 06. 2023

Poletje se v Kinodvoru začne s Kinodvoriščem!

V Kinodvoru vsako leto poskrbimo, da lahko gledalci in gledalke med svoje aktivnosti na prostem dodajo – kino! Tudi v letu, ko praznujemo stoletnico kina na Kolodvorski, dvajseto obletnico art kina in petnajsto obletnico mestnega kina, se bomo s filmi najprej podali na Kinodvorišče, letni kino v atriju Slovenskih železnic, ki se skriva v notranjem dvorišču stavbe, nekoč palače Ljubljanski dvor.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Substanca The Substance

Coralie Fargeat

torek, 24. 12. 2024 / 16:10 / Dvorana

Ekstravagantna in spektakularno krvava telesna grozljivka z neustrašno Demi Moore v vlogi odcvetele hollywoodske zvezde. Francoska režiserka Carolie Fargeat vrača udarec družbi, obsedeni z lepoto, mladostjo in slavo. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.

Cent’anni Cent’anni

Maja Doroteja Prelog

torek, 24. 12. 2024 / 18:00 / Mala dvorana

Snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Film, ki je med drugim prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec na festivalu v Trstu, je odprl portoroški Festival slovenskega filma.

Sosednja soba The Room Next Door

Pedro Almodóvar

torek, 24. 12. 2024 / 19:00 / Dvorana

Najnovejši film Pedra Almodóvarja je zgodba o lepoti življenja in neizbežnosti smrti, polna barv, svetlobe in humorja. Tankočutna drama s Tildo Swinton in Julianne Moore v glavnih vlogah je osvojila zlatega leva na zadnjem festivalu v Benetkah.