Danes je blagajna odprta od 09:00 do 20:15 (odprto še 02:38, tel: 01 239 22 17).
od 9. julija 2024

Otroci drugih Les enfants des autres

Rebecca Zlotowski / Francija / 2022 / 103 min / francoščina

Globoko osebna, presunljiva zgodba o sodobnem materinstvu je Virginie Efira prinesla cezarja za najboljšo igralko.

igrata Virginie Efira, Roschdy Zem, distribucija Fivia

IMDb

Fotografije

Rachel, štiridesetletna učiteljica brez otrok, se zaljubi v Alija in močno naveže na njegovo hčerkico Leilo. Ob večerih jo spravlja v posteljo, skrbi zanjo in jo ima rada kot svojo. Toda ljubiti tuje otroke je nevarno …

»Štiridesetletna ženska brez otrok se zaljubi v očeta samohranilca. Ko skuša najti svoje mesto v njegovi družini, se zave, da bi rada ustvarila lastno. Ta običajno stranski lik, včasih le statistka, mora izginiti skupaj z ljubezensko zvezo. Zakaj ta ženska, ki doživlja nekaj na videz povsem običajnega – nekaj, kar sem izkusila tudi sama –, ni bila nikoli filmska junakinja? Želela sem preprosto posneti film, ki bi ga rada videla sama in za katerega se mi je zdelo, da bi ga morda morali videti tudi drugi.«
– Rebecca Zlotowski

kritike
»Otroci drugih se sprašuje o plati materinstva, ki jo film po navadi spregleda in se osredotoča na lik tako imenovane mačehe, ki je v filmu praviloma stranski lik ali pa sploh negativni lik. Film odpira vprašanja o ljubezni, ki presega tako partnersko ljubezen, kot tisto do lastnih otrok. V ospredju je specifično ženska problematika, obenem pa bo gotovo zanimiv tudi moškemu občinstvu, saj se film sprašuje o tem, kaj je oziroma bi lahko bila sodobna družina. /…/ Poudarek je na zgodbi, na likih, ki so zastavljeni kompleksno in enako velja za odnose med njimi. Čeprav glavna protagonistka poskuša zavzeti položaj, na katerem bi začutila moč in noče povesiti glave, že kmalu postane jasno, da bo obrobni lik v družini, v kateri bi rada bila v središču. /…/ Otroci drugih je čustveno intenzivna drama, ki svojo sporočilno moč in družbeno relevantna vprašanja išče v okolju družine. Vsekakor je vreden ogleda.«
– Tesa Drev Juh, Radio Slovenija

»Ja, to je romantična komedija »veselih novic«, ki človeka prizadenejo in ki so testi, preizkušnje in popravni izpiti romantike – romantična komedija nelagodja, ki omogoča nadaljevanje romantičnega ugodja, romantična komedija starševske lakote, pretiravanj, navezanosti, nedokončanih zvez, prilagajanja, konfliktne vsakdanjosti, sekundarnih flirtanj, melanholične vznemirjenosti, oziranja nazaj, zamujene prihodnosti, skrivnega tehtanja opcij, tihega sramu ob čustvenih izsiljevanjih, svobode s povešenim pogledom in inhaliranja tesnobe Manchestra by the Sea (in celo Društva mrtvih pesnikov), ki porajajo kontinuirano, skoraj nevrotično »padanje « v ljubezen. Rachel in Ali nista več petindvajset. A imata ves čas. »Življenje je kratko in dolgo.« Romantične komedije s tako žalostnim tvistom zlepa ne boste videli. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

Spletni ogled filma

Ne morete v kino? Ta film si lahko ogledate tudi na spletu.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Paznica Vogter

Gustav Möller

sobota, 11. 01. 2025 / 18:00 / Dvorana

Danski režiser Gustav Möller se po uspešnem minimalističnem prvencu 112 (Den skyldige) vrača s še enim psihološkim trilerjem, tokrat postavljenim med zidove strogo varovanega zapora.

Cent’anni Cent’anni

Maja Doroteja Prelog

sobota, 11. 01. 2025 / 19:15 / Mala dvorana

Snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Film, ki je med drugim prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec na festivalu v Trstu, je odprl portoroški Festival slovenskega filma.

Nosferatu Nosferatu

Robert Eggers

sobota, 11. 01. 2025 / 20:15 / Dvorana

Septembra leta 1924 so v kinu na Kolodvorski predvajali eno največjih mojstrovin nemega obdobja, film F. W. Murnaua Nosferatu – simfonija groze. Sto let pozneje Kinodvor prikazuje novo različico ekspresionistične klasike, kot si jo je zamislil Robert Eggers (Čarovnica, Svetilnik).