zgodba
Wim Wenders ustvari hipnotičen portret kiparja in slikarja Anselma Kieferja, povezujoč ključne trenutke umetnikovega življenja z najpomembnejšimi kraji njegove dolge kariere. Film nas potopi v svet umetnika, ki v svojem delu že več kot pet desetletij raziskuje človeško stanje ter ciklično naravo zgodovine, navdihnjen s književnostjo, zgodovino, mitologijo, politiko, religijo, znanostjo in filozofijo.
iz prve roke
»Z Anselmom Kieferjem sva se oba rodila ob koncu druge svetovne vojne – on nekaj mesecev prej, jaz nekaj mesecev pozneje. Otroštvo sva preživela v isti razdejani državi z uničeno samopodobo, polni odraslih (vključno s sorodniki in učitelji), ki so si besno prizadevali zgraditi prihodnost, hkrati pa se obupno trudili pozabiti preteklost – ali pa so se pretvarjali, da se ni zgodila. /…/ Že nekaj let sva načrtovala, da bi skupaj posnela film. Od nekdaj me je namreč navduševal izjemni razpon njegovega dela, ki se napaja v zgodovini, astronomiji, filozofiji, biologiji, fiziki in mitologiji. Kieferjeva paleta in domišljija nimata meja. Kot nihče drug zna v svoje delo vtkati ‘čas’ in napraviti njegove sledi vidne. Ko sem končno obiskal njegov velikanski ateljejski kompleks v Barjacu na jugu Francije in videl njegova nova dela v studiu v Croissyju blizu Pariza, sem vedel, da je napočil čas za film. /…/ Nikoli nisem nameraval posneti ‘biografije’. /…/ Moj film poganja umetniško delo samo; to je biografija Anselmove umetnosti. S pomočjo 3D tehnologije (ta je zdaj veliko bolj napredna kot takrat, ko smo s prototipno opremo snemali Pino) sem gledalcem lahko omogočil, da se transportirajo v Barjac, doživijo podzemni svet, ki ga je tam ustvaril, /…/ in se resnično potopijo v vesolje Anselma Kieferja. Lahko se ustavijo na osupljivi razstavi v Doževi palači v Benetkah in obiščejo različna obdobja umetnikovega življenja. V filmu so prizori z mladim igralcem, ki igra Kieferja pri desetih letih, in Kieferjevim sinom, ki ga igra pri štiridesetih. Po ogledu tega filma lahko rečemo: bil sem v Anselmovem svetu. /…/ Jezik 3D filma lahko razkrije več, kot vidimo na dvodimenzionalni sliki. 3D tehnologija je sposobna pričarati najbolj neverjetno potopitveno izkušnjo – tako telesno kot duševno. Ta jezik je po mojem mnenju zmožen poezije, toda presojo z veseljem prepuščam gledalcu. In jezik pričujočega filma nima ničesar skupnega z mojim dosedanjim delom. Našli smo ga izključno v soočenju z umetnostjo Anselma Kieferja. /…/ Mislim, da smo meje 3D filma razširili na doslej nesluteno območje. /…/ Kaj želim, da bi gledalci odnesli od filma? Upam, da bodo pozabili na razne kategorije in mnenja; da bodo za seboj pustili vse predsodke o tem, kaj umetnost je ali kaj lahko doseže; in da se bodo preprosto prepustili dih jemajočemu razponu tega velikega nemškega romantika, pesnika, misleca in vizionarja.«
– Wim Wenders
kritike
»Premalo režiserjev je izkoristilo sposobnost 3D tehnologije, da ustvari občutek fizične globine; še manj pa jih je izkoristilo možnost dodajanja filozofske globine. /…/ Gledamo, kako Kiefer z metalci plamenov zažiga in preoblikuje svoje materiale, ter izkusimo surovo lepoto staljene kovine, ki uničuje površine, na katere jo Kiefer zliva. V imenu ‘potopitvene’ umetnosti je bilo storjenih veliko grozljivih zločinov proti filmu, toda režiserjeva osredotočenost na umetniški material pripomore, da Anselm deluje ‘potopitveno’ v najboljšem pomenu besede: stereoskopija in izjemna ostrina slike potisneta naše nosove naravnost v fizično teksturo dela, hkrati pa nas vlečeta naprej in nazaj skozi čas. Vse skupaj je precej osupljivo in čudovito taktilno, pri čemer je pretvorba arhivskih posnetkov v 3D še posebej uspešna. Šele proti koncu v celoti dojamemo vse odmeve in motive, ki se nanizajo skozi film; vsekakor si ga je vredno ogledati večkrat.«
– Catherine Bray, Variety
»Wenders na novo izumi žanr dokumentarnega filma. Mojstrovina!«
– François Forestier, L’Obs
»Film kot Anselm predstavlja novo raven ohranjanja zgodovine, hkrati pa prinaša kontemplativno izkušnjo, v kateri se preteklost in prihodnost srečata na način, ki ga ravno toliko čutimo kot vidimo.«
– Alissa Wilkinson, The New York Times
»Ena največjih privlačnosti filma je /…/, da nam pokaže Kieferja pri delu /…/: to je film o genezi umetniškega dela in umetnikovi virtuoznosti v slogu Clouzotove Skrivnosti Picasso.«
– Jean-Loup Bourget, Positif
»Wenders /…/ z raziskovanjem Kieferjeve biografije ter njegovih političnih, zgodovinskih in literarnih interesov, v katerih se zrcalijo režiserjeve lastne dolgoletne fascinacije, ustvari svoje najbolj osebno – in zagotovo najbolj nemško – delo v zadnjem času.«
– Jonathan Romney, Screen Daily
»Wendersova vrnitev k 3D ponuja eno najbolj nepozabnih kinematografskih izkušenj leta: režiser znova dokazuje, kako vsestranski in intimen je lahko format, kadar je spretno uporabljen zunaj žanra filmskih blockbusterjev. /…/ Veliko dokumentarcev o umetnikih se zadovolji zgolj s poveličevalno projekcijo diapozitivov, ki jo prekinjajo intervjuji in posnetki iz zakulisja. Anselm – fluiden in čaroben, medtem ko drsi skozi prostore in raziskuje Kieferjeva umetniška dela – je prava redkost: že sam po sebi je vznemirljiva stvaritev, ki gledalcu omogoči, da vzpostavi dialog z umetninami. Film se z nekaj igranimi vložki /…/, govorjenimi odlomki /…/ in razmišljanji samega Kieferja s pomočjo spretne montaže Maxine Goedicke zlije v svojevrstno retrospektivo. /…/ Ob gledanju se boste počutili majhne, hkrati /…/ pa tudi nekako privzdignjene.«
– Robert Abele, Los Angeles Times
»Wenders najde v Kieferjevih gestah /…/ več drame kot v biografskih podrobnostih. To je umetnost, ki si upa biti del sveta, film Anselm pa je tudi sam po sebi čudovito živo delo.«
– Bilge Ebiri, Vulture
»Anselm nas povabi, da si ponovno ogledamo umetnikovo delo – ali bolje: da se sprehodimo skozenj. /…/ 3D format je kot nalašč za Kieferjevo umetnost, ki je ustvarjena za prostorsko doživljanje. /…/ Skorajda duhovna izkušnja.«
– Pauline Kleijer, de Volkskrant
zanimivosti
Več o Anselmu Kieferju in njegovem ateljejskem kompleksu v Barjacu:
www.eschaton-foundation.com