Michael Stone, priznani motivacijski govorec, se spopada z eksistencialno krizo – dokler ne sreča Lise, na videz povsem vsakdanjega dekleta, ki mu znova požene kri po žilah. Nenavadna ljubezenska zgodba Charlieja Kaufmana (scenarista filmov Biti John Malkovich, Prilagajanje in Večno sonce brezmadežnega uma) s humorjem razkriva bivanjsko praznino sodobnega sveta. Velika nagrada žirije v Benetkah in nominacija za oskarja.
kritike
»Mojstrovina o človeškem stanju – z lutkami. /…/ Anomalisa se ponaša z enim najbolj čudno resničnih prizorov spolnega odnosa v zgodovini filma, poleg tega pa je strašljiva kot prvorazredna grozljivka ali znanstvenofantastična distopija. /…/ Kot Kaufmanova scenarija za filma Večno sonce brezmadežnega uma in Biti John Malkovich je tudi Anomalisa pripoved o skrivnostni ječi identitete in zavesti, o nuji, da se iz te ječe rešiš s pomočjo ljubezni, in o neznosni bolečini neuslišane strasti ali postkoitalnega razočaranja, ki razkrinka iluzornost tega upanja. Pred osmimi leti je Kaufman režiral še en sijajen film, Prispodobo (Synecdoche, New York), ki pripoveduje o hrepenenju po umetniški veličini. Kaufman jo je takrat dosegel – in dosegel jo je tudi zdaj. Je v filmski industriji sploh še kdo, čigar delo je tako edinstveno in posebno kot njegovo?«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Anomalisa je z anarhičnim in rezkim humorjem, svojskim pripovednim ritmom in zlasti z osrednjimi temami (identiteta, avtentičnost, osamljenost, smrt, ljubezen, užitek, vsakdanjost) prepoznavno kaufmanovska stvaritev. /…/ čeprav je film poln humornih trenutkov, ki vzbujajo nelagodje in imajo včasih grenak priokus, je Anomalisa tudi grozljivka na temo mučnega, banalnega nadrealizma vsakdanjega življenja.«
– Manohla Dargis, The New York Times
»Filmski lutkar in filozof Charlie Kaufman se vrača s prvovrstno miniaturo, ki v labirintih sodobne vsakdanjosti poišče metafizično skrivnostnost. /…/ Čeprav se njegova fatalistična tovariša Woody Allen (kadar ga navdihuje Dostojevski) in Todd Solondz gibljeta po podobnem terenu, pa prihod Kaufmanove stop-motion drame Anomalisa /…/ znova potrjuje edinstvenost avtorjevih nadrealistično izkrivljenih metafizičnih raziskovanj.«
– Graham Fuller, Sight & Sound
»Tako vajeni smo žanrov in konvencij, smeri, vzorcev, izletov v preteklost in poklonov, da nas malo filmov resnično preseneti. Anomalisa je ena tistih redkosti; resnično presenečenje.«
– Daniel Kasman, MUBI’s Notebook
»Te figure so in niso človeške, so iluzionistične lutke, ki pa vendarle razodevajo tudi svojo neresničnost. V prvi vrsti imajo zamenljive obraze: preko čela in okrog čeljusti vsake izmed njih poteka jasno vidna vrzel. /…/ To so lutke, ki nam govorijo, da so lutke. Igrajo ljudi, ki se ne zavedajo, da so v resnici lutke. In v določenih trenutkih se zdi, da so to lutke, ki vedo, da so lutke. Vse te različne dimenzije v filmu soobstajajo, s prehajanjem med njimi pa se rojeva eksistencialno nelagodje precej daljnosežnega učinka. /…/ Razglabljanja o ljubezni, poželenju, samoprevari in čisto običajni bridki depresiji so bržkone brezčasna, a s svojim komentarjem o razčlovečujočih učinkih potrošniške kulture je film hkrati globoko zakoreninjen v trenutku.«
– Jonathan Romney, Film Comment
»Kot bi od Kaufmanovega scenarija pričakovali, so liki osamljeni ljudje, polni značajskih hib, ki obupano iščejo srečo v dvojini. /…/ Pomenljivo je, da Michael biva v hotelu Fregoli – Fregolijeva deluzija je paranoidna motnja, pri kateri je človek prepričan, da so različni ljudje v resnici ena sama oseba, ki ga preganja in pri tem privzema različne osebnosti. Če glede na Kaufmanovo zgodovino nadrealističnih preobratov in nepredvidljivega načina pripovedovanja pričakujete, da se zgodba ne bo končala dobro ali na kakršen koli očiten način, imate prav. /…/ A tisto, kar bo z vami ostalo po koncu filma, niso ne lutke ne pridige o razkroju individualnosti v sodobnem svetu, pač pa bridek razmislek o človeški krhkosti.«
– Ian Freer, Empire
»Svet, ki ga je z neprecenljivo pomočjo sorežiserja in mojstra animacije Duka Johnsona zgradil Kaufman, predstavlja nov podžanr: socialno-realistični lutkovni film v stop-motion tehniki. /…/ Namesto da bi si kot mnogi ponosni esteti prizadevala ustvariti fantastičen, stiliziran spektakel, sta [Kaufman in Johnson] svoje napore raje usmerila v poustvaritev arhitekture vsakdanjega življenja. /…/ Charlie Kaufman ceni silovitost, ki jo prinaša zrcaljenje resničnosti.«
– Sophie Monks Kaufman, Little White Lies
»Že res, da v njem nastopajo lutke, a Anomalisa je najbolj človečen film leta.«
– Matt Patches, Esquire