zgodba
Recife, Brazilija. Clara – nekdanja glasbena kritičarka, strastna ljubimka, vdova in babica z bujnimi črnimi lasmi – je zadnja stanovalka Aquariusa, elegantne obmorske zgradbe iz štiridesetih let. Čeprav so vsi njeni sosedje stanovanja že prodali nepremičninski družbi, ki namerava tam zgraditi luksuzno stolpnico, Clara noče zapustiti svojega doma. Brezobzirno podjetje jo skuša v selitev prisiliti drugače, a Clara je iz dneva v dan bolj odločena, da se goljatu z vso silo postavi po robu.
zanimivosti
Reviji Cahiers du Cinéma in Sight & Sound sta Aquarius uvrstili na seznam najboljših filmov leta 2016.
iz prve roke
»Hotel sem posneti film o arhivih in Aquarius je morda prvi korak proti filmu o želji po ohranjanju predmetov ter razliki med dokumenti in spomini. Zdelo se mi je zanimivo, da za protagonista vzamem osebo in zgradbo, ki sta približno iste starosti in oba na neki način ogrožena. Ideja za film se je razvila iz niza dogodkov, tudi precej banalnih, na primer množice telefonskih klicev, preko katerih so mi skušali prodati vse vrste stvari: kreditne kartice, zdravstveno zavarovanje, naročnino na kabelsko televizijo in časopise. Počutil sem napadenega – kot žrtev trga, ki ljudi sili v kupovanje stvari, ki jih nočejo. /…/ Tovrstno nadlegovanje je še posebej agresivno na področju nepremičnin. Preden je Brazilijo prizadela recesija, so se podjetja vedla kot požrešne zveri. Balet bagrov in buldožerjev, ki sem mu bil priča v Recifu, je bil žalosten – in hkrati fascinanten prizor. Spominjam se, kako sem spremljal usodo neke hiše in njenih lastnikov. Ko so se prebivalci izselili, se je nekega dne pojavila tabla, ki je oznanjala gradnjo nove stavbe. Nekaj mesecev pozneje sem ob prihodu domov zagledal buldožer, ki je ravnal zemljišče. Hiša, ki je tam stala več desetletij, je bila porušena v nekaj urah. Ta proces rad uporabljam tudi v svojih filmih: pričevanje o spremembah skozi oči posameznika. Tako tudi v Aquariusu Clara postopoma ugotovi, kaj se dogaja z njenim prostorom in osebnim okoljem. /…/ Kako lahko tako brezbrižno uničijo toliko hiš in zgradb, ki imajo svojo zgodbo in ki so referenčna točka za toliko ljudi? V Recifu so zahteve trga popolnoma spremenile njegov modus operandi. Nič ni bilo storjeno, da bi mesto zaščitili pred tržnimi interesi. /…/ Zdi se, da so z nepremičninskimi špekulacijami uspeli uničiti dobršen del velikih brazilskih mest. Pojavile so se nove zgradbe, ki se podrejajo določenemu slogu, idejo o prenovi pa promovirajo tako, da preprosto brišejo ‘staro’. V Aquariusu se nazadnje vrnemo k ideji o filmu o arhivih, tako materialnih kot čustvenih.«
– Kleber Mendonça Filho
portret avtorja
Kleber Mendonça Filho, scenarist, režiser in nekdanji filmski kritik, se je rodil in odraščal v Recifu v severovzhodni Braziliji, kjer živi še danes. V devetdesetih letih je v okviru lastne produkcijske hiše ustvaril nekaj dokumentarcev in eksperimentalnih kratkih filmov, leta 2012 pa posnel celovečerni prvenec Šumi soseske (O Som ao Redor). Film, ki ga je tako kot Aquarius umestil v rodni Recife, smo si lahko ogledali tudi na LIFFu. Aquarius je njegov drugi celovečerec.
kritike
»Aquarius, neolepšan, a vesel film, je globoko v sebi hvalospev življenju – življenju, polnemu poživljajočih pesmi skupine Queen, divjih ženskih žurov in prisrčnih družinskih srečanj. Čeprav po zasnovi spominja na socialno-realistične filme, se Aquarius navdihuje pri barvni paleti in vzdušju ameriške kinematografije sedemdesetih let, energičnih in senzualnih delih Roberta Altmana in Briana De Palme, s katerimi je cinefilski režiser odraščal. Najbolj nepozaben pa je silno privlačen in neustrašen nastop očarljive Sônie Braga. /…/ Ikona brazilske kinematografije se režiserjevi kameri prepusti z velikodušnostjo in navdušenjem igralke, ki je to vlogo čakala vse svoje življenje, spotoma pa nam odpre vrata v Clarino – in svojo lastno – večplastno in navdihujočo notranjost.«
– Yonca Talu, Film Comment
»Aquarius je neprizanesljiva študija razrednih predsodkov, nepotizma in pomanjkanja odgovornosti podjetij, govori pa tudi o pomembnosti prostorov in stvari: o zgodovini in spominih, ki jih v sebi nosi stanovanje, kos pohištva ali LP, kupljen pred davnimi leti v trgovini z rabljenimi ploščami. Mendonça Filho je ustvaril napeto dramo o našem razmerju do fizičnega sveta, neponovljivi Sônii Braga pa podaril eno najboljših vlog v njeni karieri /…/.«
– Diana Sanchez, Mednarodni filmski festival v Torontu
»/…/ izjemno aktualna študija družbenih in ekonomskih napetosti v Braziliji; čuten film o spominih in pomenu, ki ga vdihnemo prostorom, predmetom in glasbi; ter ljubeče ukrojena priložnost za vedno žarečo Sônio Braga.«
– Dennis Lim, Artforum
»Odlika Aquariusa /…/ je v tem, da nikoli ne čuti potrebe po pridiganju. Njegova etična, politična in psihološka spoznanja so tesno prepletena s pripovedjo, ki gledalca niti za hip ne izpusti iz svojega prijema, hkrati pa deluje fluidno, relevantno in pristno.«
– Geoff Andrew, Time Out London
»Aquarius /…/ se začne kot portret ženske, razvije v meditacijo o času in dejanjih ter konča kot razprava o umetnosti bojevanja. /…/ Mojstrovina.«
– Thomas Sotinel, Le Monde
»Lenobni tempo in potrpežljivost, s katero v objektiv ujame tudi najbolj neznatne trenutke, ki – združeni – sestavljajo vsakdanjik, sta čudovita. Občutek zračnosti v strukturi zgodbe, ležernost, s katero spremlja svoj lik, celo – ali predvsem – takrat, ko ta ne dela nič, daje vsakemu posnetku neverjetno globino časa. Tam, okoli Clare, v meglici teleposnetkov, ki plaže Recifa obžarijo z mavričnimi barvami, lahko vidimo: to je življenje, ki mineva.«
– Jean-Marc Lalanne, Les Inrockuptibles
»Film o najpomembnejšem orožju v arzenalu radikalca: zgodovinskem spominu. Prav Mendonçova sposobnost, da Nekoč artikulira skozi Zdaj, je tisto, kar potrebuje požrešni neokonzervatizem. Karkoli že naredite, ne sklicujte se na kontinuiteto, ne opazujte večnega ciklusa zatiranja. To je film o boju za konstrukcijo preteklosti. Ohraniti ali porušiti, to je zdaj vprašanje.«
– Michael Sicinski, Reverse Shot
»V letu 2016 bodo Aquarius mnogi gledali kot film trenutka, ki na zgoščen in metaforičen način ujame prakse fašizma in moči v obliki lastništva nepremičnin kot političnega orožja; orožja, s katerim danes veselo mahajo v Braziliji, ZDA, Rusiji in drugih deželah, kjer je desničarska kleptokracija v vzponu ali pa že trdno zasidrana. A Mendonçov film je veliko več kot zgodba, ki polni časopisne stolpce. /…/ Aquarius ima izostren občutek za zgodovino. Razume, kako lahko temeljna vprašanja identitete in osebnega fizičnega prostora povežejo spomin in predmete, glasbo in telo, pa tudi da je družina živo utelešenje zgodovine.«
– Robert Koehler, Cinema Scope
»Mendonça Filho /…/ je tako nadarjen senzualist kot nagonsko analitičen pripovedovalec. Z zgolj dvema celovečercema se je uveljavil kot neobičajno pronicljiv kronist družbenih tegob svoje dežele.«
– Justin Chang, LA Times
»Široko zastavljeni, a osredotočeni Aquarius potrjuje Mendonçovo predanost brazilskemu srednjemu razredu – kasti, ki je v mednarodni kinematografiji sicer spregledana – in razkrije režiserjev smisel za dramatično pripoved. /…/ Mendonça je ustvaril prepričljiv portret osebnega in političnega boja; portret, ki je še toliko bolj univerzalen prav zaradi svojega specifičnega in intimnega pristopa.«
– Jordan Cronk, Sight & Sound
»Aquarius govori o prehajanju med generacijami, o prihodnosti dediščine (kulturne, nepremičninske), o podivjanem kapitalizmu, o integriteti posameznika. To pa počne skozi portret pokončne, živahne, čutne in neodvisne ženske v podobi Sônie Braga, brazilske Catherine Deneuve, ki pri starosti svojega lika najde vlogo svojega življenja.«
– Nicolas Schaller, Le Nouvel Observateur
»Ti nebotičniki so vizualno lepi, a politično grdi, sporoča Aquarius, ki ne skriva, da je trg le termit, ki žre družbo, ljudi in zgodovino. In še nečesa ne skriva: da je ta, ki se mu upre, videti tako seksi, tako zapeljivo, tako mamljivo in tako karizmatično kot Sônia Braga.« ZA+
– Marcel Štefančic jr., Mladina
»Dvojnost pripovedi, ki je v Aquariusu enako spretno zgrajena iz značaja protagonistke in zunanjega zapleta, dveh delov, ki kot v vseh najboljših filmih drug drugega dopolnjujeta, se tukaj ne konča. Že res, da je Aquarius film o gentrifikaciji in brezosebnosti podivjanega kapitalizma, ki gresta z roko v roki z družbeno in okoljsko neodgovornostjo podjetij in korporacij. Bistveno pa je, da pri tem niti za hip ne postane samo politična, didaktična izjava, temveč je globoko oseben film, prežet z obžalovanjem, nostalgijo, spomini in predvsem s poetiko. Ti skupaj oblikujejo premišljeno in pomenljivo sporočilo o pravici do svojega prostora in o tem, kako ta določa, kdo v resnici smo.«
– Tina Poglajen, RA ARS
»/…/ režiser Kleber Mendonça Filho – skozi vizualno podobo, ki zelo veže na sedemdeseta leta – v skicah (v slogu dobro izbrana scena pove vse) skozi kratke dialoge ali scene predstavlja tudi družbo, družine, socialno okolje. Na nek način je Aquarius kot učna ura iz tega, kako povedati zgodbo, predstavljati like in obenem dati dihati okolju, ne da bi ena plat zadušila drugo. Odprtih oči za razredne in generacijske razlike, a brez pridigarstva, to je film, ki je poln življenja, lepote in vinilnih prask, z jasno opredelitvijo med našimi in onimi.«
– Peter Zupanc, TV Okno