»Sem nesrečna dvainštiridesetletna ženska in ime mi je Romy Schneider.«
Leta 1981, leto dni pred smrtjo, se Romy Schneider umakne v zdravilišče v Quiberonu na bretonski obali, kjer ji družbo dela stara prijateljice Hilde. To je tudi prizorišče legendarnega intervjuja z novinarjem revije Stern Michaelom Jürgsom, na katerega igralka pristane kljub slabim izkušnjam z nemškimi mediji. Režiserka Emily Atef poustvari edinstveno vzdušje teh treh dni, ko je Romy boleče razgalila svojo dušo.
Film, zgrajen okoli igralkinega zadnjega intervjuja in navdahnjen z znamenitimi črno-belimi fotografijami Roberta Lebecka, ni portret ene najslavnejših evropskih igralk svojega časa, ampak intimna zgodba o zlomljeni ženski, ki skuša še zadnjič prevzeti nadzor nad svojim življenjem.
iz prve roke
»Pri fotografijah Roberta Lebecka je mojo pozornost takoj pritegnilo dejstvo, da sploh ne gre za fotografije mita, velike igralke, ampak za neolepšane portrete povsem razgaljene ženske – brez ličil, skrajno resnične v svojem obupu. To pa je zelo blizu mojemu pogledu na film. Vsa moja dela na neki način govorijo o tem. O ženski, naj bo katerekoli starosti, ki preživlja eksistencialno krizo, ujeta med svoje notranje demone in slo po življenju. In potem sem prebrala še tisti intervju …«
– Emily Atef
kritike
»Film Romy ne prikaže, kot bi bilo morda všeč konservativnim Sissijinim oboževalcem, ampak tako, kot bi najbrž sama hotela: kot resnično, nepopolno, odkritosrčno in zelo človeško bitje.«
– Jay Weissberg, Variety
»Prva stvar, ki jo opaziš, je podobnost. Ne le da je Marie Bäumer /…/ srhljivo podobna v Avstriji rojeni zvezdnici, ampak se z njo tako zlije, da moraš kar dvakrat pomežikniti, misleč, da gre za nekakšno optično iluzijo. /…/ Zato morda traja dlje, kot bi bilo treba, preden prepoznaš druge odlike te vizualno čudovite, pikolovsko narejene drame.«
– Wendy Ide, The Observer
»Film, ki se ponaša s transportativno igro Romyjine dvojnice Marie Bäumer, nepozabno cameo vlogo velikega (plešočega!) Denisa Lavanta ter fotografijo, ki ni nič manj osupljiva od podob, pri katerih se navdihuje, je navdušujoča časovna kapsula, v kateri boste uživali, tudi če ne sodite med Romyjine oboževalce.«
– David Ehrlich, IndieWire
»3 dnevi z Romy Schneider so predvsem diskreten poklon nesrečni ženski.«
– Mathis Badin, Cahiers du Cinéma
»Veliko bolje kot biografija: 3 dnevi z Romy Schneider ujamejo trenutek, v katerem se zrcali vse življenje.«
– Nicolas Schaller, Le Nouvel Observateur
»Največja evropska zvezda je v interpretaciji Marie Baümer neutolažljiva in razposajena, vedra in mračna, krhka in močna. Lep film; nostalgičen in krut.«
– Isabelle Danel, Les Fiches du Cinéma
»Obup in smeh, teater na hotelski preprogi, sledi depresije na bližnjem posnetku, legendarno popivanje v pristaniškem baru, ples z nočnim ptičem, šampanjec in večna cigareta – človek se seveda vpraša, ali je film sposoben oživiti fotografije Roberta Lebecka, ki so obšle svet. Odgovor je: da! Zahvaljujoč Marie Bäumer, ki prepričljivo posname njene geste, njen značaj in njeno živčno priljudnost. /…/ 3 dnevi z Romy Schneider so igralsko in tehnično virtuozna rekonstrukcija.«
– Katja Nicodemus, Die Zeit
»Tista redka ptica: zanimiva, inovativna biografija. /…/ Namesto napihnjenega članka iz Wikipedije, opremljenega z bleščečimi glasbenimi montažami, je pred nami kompakten, klavstrofobičen film, ki ujame pomembno epizodo /…/ iz življenja ljubljene Romy Schneider /…/.«
– David Jenkins, Little White Lies
»Priložnost, da spoznamo izjemno igralko: Marie Bäumer.«
– Emily Barnett, Les Inrockuptibles
»Vse filmske vloge in vsi posnetki paparacev, nastali v času Romyjinega življenja, seveda niso mogli ujeti njene kompleksnosti ali pokazati zapletene ženske, ki se je skrivala za javno fasado. A 3 dnevi z Romy Schneider prepričljivo odpeljejo gledalca pod površje igralkinega zvezdništva in prikažejo njen zadnji poskus, da bi stvari spravila pod nadzor. /…/ Že mogoče, da se v filmu Emily Atef veliko govori in posledično ne manjka podrobnosti o Romyjinem življenju, a tisto, kar mu resnično vdahne življenje, niso besede, pač pa tihi detajli. /…/ Ob odlični podpori ostalih treh glavnih igralcev – v manjših vlogah nastopita tudi Denis Lavant iz Holy Motors in Vicky Krieps iz Fantomske niti – Marie Bäumer razkrije številne plati ženske, tragično vajene skrivati svoj pravi obraz. 3 dnevi z Romy Schneider ujamejo igralkin spogledljivi šarm, živčno negotovost in dolgoletno bolečino, običajno vse troje hkrati. /…/ Za odlično se izkaže tudi režiserkina odločitev, da bo posnemala Lebeckove osupljive fotografije. Rezultat je čudovito melanholičen kolaž monokromnih prizorov, ki sijajno zrcalijo številne odtenke protagonistke.«
– Sarah Ward, Goethe-Institut
»Film 3 dnevi z Romy Schneider – po malem tudi Frost/Nixon sreča Moj teden z Marilyn – je zgodba o ženski, ki skuša pobegniti pred krutimi klišeji, toksičnimi moškimi fikcijami, medijskimi manipulacijami, mizoginijo in filmi, ki pa se jih ne more znebiti, ker je, kot pravi, igralka in zna le igrati. Ko je intervjuja konec, gre odigrat Mimoidočo iz ulice Sans-Souci, svojo zadnjo vlogo.« ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
zanimivosti
Fotografije Romy Schneider na uradni strani fotografa Roberta Lebecka: http://www.lebeck.de/en/romy.html