Anne in Paul Sacchetti se po tragični smrti sina preselita v odročno vasico Aylesbury sredi zasneženega podeželja Nove Anglije. Ko se začnejo v njunem domu vrstiti čudni, nepojasnjeni dogodki, postaja Anne vse bolj prepričana, da je sinov duh še vedno z njima. Zato par povabi na obisk ekscentrična prijatelja May in Jacoba (Larry Fessenden), prekaljena newagerja, ki se na takšne reči dodobra spoznata. Toda duhov prvotnih prebivalcev hiše, maščevalne družine Dagmar, ne gre podcenjevati.
Ted Geoghegan, novopečeni režiser z zavidljivo produkcijsko kariero, fant, ki ve, kdo so njegovi žanrski idoli in tega ne skriva, zgrabi neštetokrat preigrani podžanr prekletih hiš za roge in mu s pomočjo pristne duhovitosti, življenjskosti in čisto prave groze podari novo in polno življenje. Ko se v filmu pojavi še legenda ameriške neodvisne grozljivke Larry Fessenden, v vlogi, pisani na kožo, je tako, kot bi srečali starega prijatelja … vsaj dokler ga ne obsedejo sile zla.
»V videotekah ruralne Montane, kjer sem odraščal, v 80. letih ni bilo lahko najti subverzivnih – kaj šele, bog obvaruj, tujih – grozljivk. Tako sem šele v poznih tridesetih letih odkril filme italijanskega režiserja Lucia Flucija – še zlasti njegov čudovito bizaren Quella villa accanto al cimitero (1981), film odprtega konca, ki brez sramu zastavi mnogo več vprašanj, kot ponudi odgovorov, in je pustil na mojem lastnem filmu tako silovit pečat, da sem celo like poimenoval po Fulcijevih igralcih in filmski ekipi. Ko so tradicionalni filmi o hišah duhov, kot so Priklicano zlo (The Conjuring), Sinister in Zakleti (Insidious), postali vse bolj popularni, se mi je pokazala edinstvena priložnost, da združim svoje preljube navdihe s sodobno žanrsko estetiko in ustvarim nekaj povsem novega – izviren film, ki obuja atmosfero in ritem grozljivk 70. in 80. let, ki pa ga podžiga sodoben žanrski film. Rezultat je sanjska, temačna in telesna človeška drama, ki je srhljivo domačna, pa vendar drugačna od vseh filmov, ki jih gledamo zadnja leta. Srčno upam, da boste uživali.«
– Ted Geoghegan
»Duh horror maestra Lucia Fulcija je še kako živ v divje zabavni in vznemirljivi srhljivki o hiši duhov Teda Geoghegana, v kateri se zakonca srednjih let med prebolevanjem izgube sina preselita v samotno hišo na podeželju Nove Anglije. … Kljub retro stilu, ki posnema in prikliče v spomin izmenično okorno in pretečo atmosfero filmov sedemdesetih in osemdesetih let, uspe Še vedno smo tu postreči z nadvse razveseljivim nizom presenečenj. In tu je še vrnitev indie horror igralca-režiserja Larryja Fessendena (Wendigo) v čudovito zmešani vlogi postaranega hipijevskega prijatelja, ki ga nazadnje obsedejo zblaznele temačne sile, kar privede do ene igralčevih najsijajnejših predstav, kar smo jih videli vse od vampirske drame Habit.«
– Eric Kohn, Indiewire
»Mojstrsko izdelana srhljivka počasnega suspenza, ki ve, kdaj je treba tenzijo naviti do konca in si dati duška.«
– Patrick Cooper, Bloody Disgusting
»Sublimen zvarek pritajenega srha in čiste groze.«
– Shawn Macomber, Fangoria
»Še vedno smo tu učinkuje na več ravneh; novi ljubitelji grozljivk bodo uživali v strahu in srhu, klene horror fanatike pa bodo razveselile prebrisane variacije preverjene formule.«
– Peter Martin, Fandango
»Žanrski ljubitelji, ki poznajo zgodovino, bi morali nemudoma uvrstiti ta zabavni chiller med svoje polnočne projekcije.«
– Dennis Harvey, Variety
»Prva resnično strašljiva in čistokrvna grozljivka v letu 2015. Trenutno ne obstaja nič podobnega temu filmu – in že kar nekaj let je tako.«
– Steve Barton, Dread Central
»… divje izvirna in srhljivo zabavna pustolovščina bo zagotovo postala najbolj nepozaben žanrski film letošnjega leta.«
– Jerry Smith, Icons of Fright