Metem ko je Lampedusa, italijanski otoček, 110 kilometrov oddaljen od afriške obale, neprestano medijsko oblegan zaradi beguncev in tragičnih človeških nesreč v njeni bližini, se nihče v resnici ne ukvarja s tamkajšnjimi prebivalci, maloštevilno skupnostjo, ki je odrezana in največkrat pozabljena pri domovini in političnih odločevalcih. Brossmannov portret se seveda ne more izogniti neprestanim prihodom beguncev, čeprav so v ospredju domačini, predvsem ribiči, ki po nesreči pogorelega trajekta, edine vsakodnevne povezave s Sicilijo, ostanejo brez možnosti prodaje ulova. Pozivi županje k pomoči ne zaležejo, sledijo protesti in ogorčeni odzivi drugih prebivalcev, v mrzlih in vetrovnih zimskih mesecih se zdijo begunci prepuščeni sami sebi, saj imajo domačini dovolj lastnih preglavic; nemalokrat se enako kot begunci počutijo kakor žrtve istega ciničnega političnega sistema.
»Moj namen je bil dobiti vpogled v življenje domačinov in kontekst onkraj običajnega medijskega pristopa ter zrcaliti srečanja med begunci in krajevnimi prebivalci. Lampedusa je verjetno bolj pod vplivom priliva migrantov kot kateri koli kraj na svetu. Želel sem ugotoviti, kako to dejstvo učinkuje na določeno družbo. Turisti in mediji izginejo, prihaja vedno manj beguncev, eksistencialna vprašanja postanejo očitna. Zelo kmalu se je razjasnilo, da težava otoka niso begunci.« (Jakob Brossmann)
Jakob Brossmann (filmografija)
Rückruf (2010)
Tagwerk (2011)