zgodba
Mlada učiteljica v svojem razredu išče tatu, da bi ga naučila, kaj je prav in kaj ne, kmalu pa se tudi sama znajde pred težko moralno preizkušnjo. Film, tempiran v ritmu napetega trilerja, zastavlja vprašanje: koliko je potrebno, da pošten človek postane zločinec?
iz prve roke
»Pred nekaj leti je televizija poročala o ženski, ki je oropala banko v majhnem podeželskem bolgarskem mestu. Vsi so bili prepričani, da gre za narkomanko, zločinko … Nihče ni sumil, da je bančna roparka spodobna učiteljica z dvema magisterijema. Že kako se sliši: ‘Učiteljica oropala banko!!!’ Prav protislovje v tem stavku naju je spodbudilo, da sva raziskala, kaj se skriva za senzacionalistično tabloidno novico. Ta dogodek iz naše stvarnosti je naredil na naju močan vtis ter porodil vprašanje: kaj pripravi poštenega človeka do tega, da se zateče h kriminalu? /…/ Učna ura je prvi del načrtovane trilogije. /…/ Skupna tema vseh treh zgodb je tihi upor malega človeka proti trgovsko naravnanemu, brezdušnemu in ciničnemu svetu, v katerem živimo.«
– Kristina Grozeva, Petar Valčanov
kritike
»Učna ura je po eni strani smrtno resna v raziskovanju izvorov in posledic revščine, po drugi pa skoraj igriva v poskusih vzbujanja skrajne živčne napetosti pri protagonistki in gledalcu. Film se odkrito zgleduje pri bratih Dardenne, ki ravno tako vnašata prijeme kriminalke v socialno-realistične portrete ljudi, ki se jim zaradi nesrečnega naključja ali slabe odločitve življenje obrne na glavo.«
– Hannah McGill, Sight & Sound
»Učna ura ponuja neprizanesljiv, nesentimentalen poduk o mejah poštenosti ob soočenju z brutalno ekonomsko stvarnostjo.«
– Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu
»Učna ura spaja vsakdanjost neizbežne revščine z zahtevami žanrskega filma, v katerem ne manjkajo niti podli kriminalni šefi niti krute igrice usode. Kombinacija deluje presenetljivo dobro, pri čemer daje prvo svežino drugemu in ga prežema z občutkom aktualnosti /…/.«
– Chuck Bowen, Slant
»Učna ura je gola, vsega odvečnega slečena drama o ekonomskih pritiskih in naraščajočem obupu. Naturalistični slog pripovedi je tiho prevzemajoč, prav takšen pa je tudi nastop glavne igralke Margite Goševe /…/. Zgodnji prizori prikličejo v spomin svarilo Charlesa Bukowskega o ‘neprekinjenem nizu majhnih tragedij, ki človeka pripeljejo v norišnico’. Kasnejša sekvenca, ki se začne, ko se Nadeždi pokvari avto, in nadaljuje z divjim hitenjem v banko, kjer naj bi opravila plačilo, pa je bolj napeta od večine hollywoodskih trilerjev.«
– Joe Leydon, Filmski festival v Karlovih Varih
»/…/ surova, nevsiljiva in v odmaknjenem slogu posneta socialno-realistična drama zvabi gledalca v nekaj, kar se izkaže za srhljiv in precizno tempiran triler.«
– Aaron Hillis, The Village Voice
»Ta bolgarska drama je pravzaprav triler noir v slogu Jamesa M. Caina, preoblečen v socialni realizem po zgledu bratov Dardenne.«
– Ben Sachs, The Chicago Reader