zgodba
Chauvetova jama na jugu Francije je zaradi skalnega podora, ki je zapečatil vhod, več kot 20.000 let ostala popolnoma nedotaknjena. Leta 1994 so jo odkrili trije raziskovalci, ki so v njej našli na stotine pristnih slikarij, nastalih pred več kot 30.000 leti, ko so se po zemlji še potikali neandertalci, jamski medvedje, ledenodobni levi in mamuti. Med redke izbrance, ki jim je bilo dovoljeno vstopiti v jamo, sodi tudi Werner Herzog. V dokumentarnem eseju Jama pozabljenih sanj s 3D kamerami razkriva lepoto in skrivnostnost tega veličastnega kraja, pri tem pa v svojem edinstvenem slogu razglablja o prvotnih obiskovalcih, rojstvu umetnosti in čudnih ljudeh, ki se klatijo okoli jame v današnjem času.
iz prve roke
»Že od nekdaj sem rahlo skeptičen glede 3D tehnologije. /…/ A ko sem videl jamo /…/, mi je bilo v trenutku jasno, da moramo film nujno posneti v 3D. /…/ Na stenah se dogaja divja drama izboklin, vdolbin in krivin. To samo po sebi še ne bi zahtevalo 3D pristopa, a ker so obliko sten umetniki izkoristili in tridimenzionalnost vključili v svoje slike, ni bilo nobenega dvoma. /…/ 3D resnično obogati izkušnjo.«
– Werner Herzog
kritike
»Lahko bi uganili: če bo Werner Herzog kdaj uporabil 3D tehnologijo, jo bo uporabil za raziskovanje umetnosti, duhovnosti in narave človeškosti. /…/ Razglasiti ga za osupljivega bi bilo podobno, kot če bi o Velikem kanjonu rekli, da je velik. /…/ Nazadnje Herzog stopi korak nazaj in pusti gledalcu, da preprosto zre v slike brez komentarja. V bližnjih posnetkih je 3D bolj ali manj neučinkovit. A tisti dolgi posnetki apnenčastih soban in hibernacijskih vdolbin predstavljajo eno najboljših uporab 3D tehnologije doslej.«
– Kirk Honeycutt, The Hollywood Reporter
»/…/ dejstvo, da ne bomo nikoli vedeli, o čem so ti ljudje premišljevali, ne prepreči globokih čustev, ki jih gledanje podob vzbudi v nas. Privilegij in užitek je biti navzoč v svetem prostoru, kjer se človeško in mistično lahkotno prepletata, in za ta čudoviti dar se lahko zahvalimo Wernerju Herzogu.«
– Kenneth Turan, Los Angeles Times
»Z globokim spoštovanjem, herzogovskim občutkom bližine in minimalno 3D snemalno ekipo /…/, ki dela pod strogimi omejitvami, režiser domala komunicira s preteklostjo. Ta resnično intimni film gledalce povabi, da tudi oni vzpostavijo stik in začutijo globoko, živo povezanost s soljudmi izpred 30.000 let.«
– Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly
»Toda ali so slike iz Chauvetove jame v resnici plod umetnikov, ki so zavestno ustvarjali tisto, čemur danes pravimo umetnost? To je seveda nemogoče vedeti, a prav nedoumljivo ali skrivnostno v človeškem vedenju je tisto, kar sproži silovito iskrenje v Herzogovih sinapsah. Nihče ni živel v teh jamah, pripomni; uporabljali so jih za slikanje in morda obrede. Predstavljati si skuša njihove misli ‘prek brezna časa’. Sprašuje se, ali so ponoči sanjali in jokali. Platonovo alegorijo jame ponazori s Fredom Astairom, ki pleše s svojimi sencami v Bojangles of Harlem, znamenitem poklonu – danes ga štejemo za politično oporečnega – Billu Robinsonu v filmu Doba swinga (Swing Time). /…/ Spustite se v globino s čarobnimi očali na nosu in ne bo vam žal.«
– Joe Morgenstern, The Wall Street Journal
»Te slike so primitivne in hkrati sofisticirane; ukrivljenost sten (posnetih z izostrenim občutkom za teksturo in globino v 3D tehnologiji) pomaga ustvariti iluzijo gibanja, ki nakazuje – kot pravi Herzog – ‘obliko proto-filma’. In tako kot pri filmu prav tisto, kar omogoča človeško zaznavo – izpostavljenost svetlobi in naravnim silam –, nazadnje pospeši njihov razkroj. /…/ 3D v nekaterih zunanjih posnetkih deluje zgrešeno, z glavobol vzbujajočimi popačenji in na glavo obrnjenimi posnetki iz roke; a glede na Herzogovo hudomušno naravo in pogosto skeptičen pogled na Hollywood morda da ne gre povsem za naključje.«
– Justin Chang, Variety
»Film /…/ predstavlja protiutež vsem tistim drugorazrednim animacijam in bombastičnim igranim atrakcijam, ki so jim pritisnili 3D nalepko. Oglejte si ga. Popeljal vas bo na kraj, ki ga ne boste kmalu pozabili.«
– Michael Phillips, Chicago Tribune