zgodba
Coraline Jones je 11-letna deklica iskrivega, radovednega in pustolovskega duha. Skupaj s staršema se je pravkar preselila iz Michigana. Ker pogreša prijatelje, starša pa sta nenehno zatopljena v delo, si skuša sama poiskati zabavo v novem okolju. Spoprijatelji se z ljubeznivim, ali kot bi sama rekla – nadležnim fantom svojih let, Wybijem Lovatom, obiskuje stari sosedi, trčeni angleški igralki gdč. Spink in gdč. Forcible, ter še bolj prismojenega Rusa, g. Bobinskega. Čeprav sprva misli, da bo njen novi dom pust in nezanimiv, se kmalu izkaže ravno nasprotno. Ko odkrije skrivnostna vratca in prestopi njihov prag, naleti na srhljiv prehod do vzporedne resničnosti, ki je zelo podobna njeni, le da je veliko boljša. Odrasli jo imajo precej raje, še posebno Druga mama, Coraline pa je nenehno v središču pozornosti. Naklonjen ji je celo skrivnostni Maček, ki se kakor ona lahko sprehaja iz resničnega v vzporedni svet. Coraline začne verjeti, da je drugi svet ravno pravšnji zanjo. Toda ko se fantastični obisk sprevrže v nevarno igro, mora zbrati ves pogum, odločnost in iznajdljivost, da ubeži krempljem Druge mame, ki jo želi na vsak način obdržati pri sebi, hkrati pa biti dovolj prebrisana, da reši svojo družino in duhove ujetih otrok.
zanimivosti
– Coraline je prva lutkovna animacija, posneta v 3-D tehniki.
– Snemanje je trajalo več kot 18 mesecev.
– Vsako lutko v Coraline je 3 do 4 mesece oblikovalo 10 oblikovalcev.
– Za lik Coraline so uporabili 28 lutk različnih velikosti.
– Za lik Coraline so naredili 207.336 kombinacij obraza.
– Za 74-sekundni posnetek so potrebovali en teden in 300 ljudi na 52 scenah.
– V mišjem cirkusu na zaslonu hkrati nastopa 61 skrbno animiranih miši.
– Lilije na vrtu so naredili iz silikonskih naprstnikov, ki so jih obrnili od znotraj navzven in nato ročno pobarvali.
– Sneg so naredili iz sekundnega lepila in pecilnega praška.
– Srednji deli cvetov v fantastičnem vrtu so narejeni iz žogic za namizni tenis.
– Češnjeve cvetove so naredili iz pokovke, ki so jo ohladili, popršili z barvo in nato še ročno pobarvali podrobnosti.
iz prve roke
»Računalniško animirani filmi so osupljivi, a počasi začenjajo izgubljati svoj smisel in moč. Stop motion tehnika je bolj surova, bolj starodavna. To je tisto, kar mi je všeč pri njej. /…/ Poleg tega so mi pri srcu njene nepopolnosti. /…/ Mislim, da so prav nepopolnosti tisto, kar privlači gledalce. Stremimo sicer k popolnosti, a dosegli je ne bomo nikoli. In bila bi napaka, če bi jo, ker potem vse skupaj ne bi imelo smisla. Potem bi delali računalniško grafiko. /…/ Snemanje v 3D se mi je zdel najboljši način, da ujamem bistvo stop motion animacije; da gre za resnične lutke, resnične sete, resnične rekvizite. /…/ Poleg tega je tudi sama zgodba zahtevala nekaj magičnega. /…/ Iskal sem tisti trenutek iz Čarovnika iz Oza, ko Dorothy iz svojega dolgočasnega črno-belega sveta prestopi v barve. Zdelo se mi je, da bi to lahko na bolj subtilen način naredili s 3D-jem. Zelo zgodaj smo se tudi odločili, da s tehnologijo ne bomo pretiravali, ampak jo bomo uporabili, da bi podprli zgodbo. /…/ Z njeno pomočjo smo občinstvo hoteli zapeljati, da vstopi v ta drugi, boljši svet /…/, tako kot Coraline vstopi v ‘Drugi svet’ pod vplivom ‘Druge mame’. /…/ Strinjam se z Neilom, da ravno tako kot njegove knjige tudi film ni nujno namenjen otrokom. Neil piše za dve skupini bralcev; za otroke in za svoje zveste odrasle oboževalce /…/, a vedno gre za isto vrsto sprevrženih, domiselnih in čudovitih zgodb.«
– Henry Selick
»Henry tehnologijo uporablja na popolnoma drugačen način kot drugi režiserji. Pri drugih gre vedno za približevanje, za metanje stvari proti gledalcu, pri Henryju pa gre za oddaljevanje, za definiranje prostora s pomočjo iluzije. /…/ To mi je najbolj všeč pri Coraline.«
– Neil Gaiman
kritike
»Coraline je film Henryja Selicka, režiserja Predbožične more (1993), ki je svoje mojstrstvo v stop motion animaciji in drugih vrstah animacije združil s 3D tehniko. 3D ustvari mrakobnejšo podobo. To je turoben film s čudaškimi liki, ki počnejo grde stvari. Slišal sem že za uživanje insektov, oblitih s čokolado, a ne živih. /…/ Film občudujem predvsem zato, ker dobro izgleda. Selickovo podobje je tako nekonvencionalno kot Gaimanovo pisanje, zato je to film za ljudi, ki poznajo risanje in se zanimajo za karikaturo, grotesknost ter skrajna področja pripovedovanja zgodb.«
– Roger Ebert, rogerebert.com
»Ta fascinantna pravljica je podana v stop motion animaciji, ki nas v 3D tehniki postavi v središče dogajanja. Vizualna inventivnost je osupljiva in se razteza od čudovite fantazije do srhljive grozljivosti. Osrednji prizor cvetočega vrta je na primer mojstrovina oblikovanja in animacije, eksplozija domišljije. Veliko je čarobnih trenutkov, ob katerih se bodo otroci zabavali zaradi impresivnega pripovedovanja zgodbe, odraslim pa bodo nudili nepričakovano prefinjen filmski užitek.«
– Andrew L. Urban, Urban Cinefile
»Otroci so naravni geniji, ko gre za izmišljanje alternativnih resničnosti; domiselnih svetov, v katerih lahko do konca izživijo svoje želje in strahove. Tudi odrasli seveda redno obiskujejo izmišljene svetove – pogosto s psihoterapevti v vlogi potovalnih agentov. Dodajte tema zainteresiranima skupinama milijone, ki ljubijo fantazijsko bogate knjige Neila Gaimana, ter tiste, ki obožujejo sanjsko vzdušje Predbožične more režiserja Henryja Selicka, in dobili boste občinstvo za Coraline: vse. Ta razburljiva stop motion animirana pustolovščina je vrhunec v Selickovi karieri ustvarjanja ročno izdelanih čudežnih dežel, v katerih lepoto prepleta s skrajno srhljivim vzdušjem.«
– Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly
»Tretja dimenzija je s Coraline postala polnoletna. Gre za prvi sodobni film, v katerem tehnologija ni uporabljena kot cenen trik, ampak je 3D izkušnja neločljivo povezana z zgodbo. Coraline je izjemen dosežek domišljije, čarobna zgodba z resnično zloveščim pridihom. /…/ Film sicer nosi oznako PG [ogled v spremstvu odraslih], a je bolj kot za najmlajše izmed nas primeren za odrasle. /…/ Vsak kader v filmu ‘je bil težko prigaran’, je izjavil direktor fotografije Pete Kozachik /…/, a tega med gledanjem Coraline sploh ne opaziš, saj te dogajanje popolnoma prevzame. Kako redko in kako čudovito je to?!«
– Kenneth Turan, Los Angeles Times
»Največje vrline Coraline so tiste najbolj temačne. Ta na videz nedolžna 3D animacija naslika mračno vizijo sodobne družine – kot nekaj, od česar je treba pobegniti – in prikaže domišljijo kot nekaj preveč zastrašujočega in samouničujočega, da bi lahko ponudilo zatočišče. Dejstvo, da film vse to naredi znotraj žanrskih omejitev otroškega filma, vse skupaj dela še toliko bolj srhljivo in evokativno. /…/ Kot bi gledali Alico v čudežni deželi ali Skozi zrcalo in kaj je Alica našla na drugi strani. Film je metaforični izlet skozi obrise podzavesti, kjer se vedno skrivajo pošasti – pod talnimi deskami ali pa za najbližjim vogalom. To je LSD trip, preden prijaznim ljudem zrastejo čekani in se ob tvojem kričanju začnejo krohotati. /…/ Kot igrani film bi bila Coraline preveč dobesedna in bodisi preveč strašljiva bodisi preveč absurdna (ali pa oboje). S pomočjo stop motion animacije filmski ustvarjalci nezavedno grozo spremenijo v prijetne slike, to pa jim omogoči, da gredo dlje in globlje.«
– Mick LaSalle, SF Gate
»Videz in vzdušje bosta odraslo občinstvo občasno morda spomnila na sanjske pokrajine Tima Burtona /…/, Guillerma del Tora in Davida Lyncha. Tako kot njih tudi Selicka otroštvo ne zanima kot stanje sentimentalizirane, pasivne nedolžnosti, ampak kot aktivno, viharno obdobje dovzetnosti, v katerem je zavest prizorišče čudovite in včasih neznosne drame. /…/ Uporaba 3D-ja je neobičajno pretanjena. /…/ Selick s pomočjo tehnologije svoj svet naredi globlji in zanimivejši. Seveda pa je njegova stop motion tehnika, ki temelji na lutkah namesto na risbah, že sama po sebi nekakšna tridimenzionalna animacija. Očala, ki si jih nadeneš, torej niso neka nesmiselna igračka, ampak zgolj pripomoček, s katerim lahko vidimo, kar je že tako ali tako tam. In tisto, kar je tam, na platnu, je skoraj več, kot lahko vsrkamo vase ob enem ogledu.«
– A. O. Scott, The New York Times