»/…/ režiser Andrea Pallaoro [je] ustvaril miniaturo urbanega nelagodja, ki se občasno spogleduje s Hanekejevim svetom, ne da bi ga skušal oponašati ali pervertirati. /…/ Hladni formalizem bo marsikoga odvrnil, vendar je Hannah mali igralski tour de force Ramplingove, ki na stara leta (na primer z vlogami v filmih Sous le sable ali 45 let) postaja ikona tihega trpljenja.«
– Simon Popek, Ekran
»Redkokateri igralec zna fizično bolečino ponotranjiti bolje kot Charlotte Rampling, kar igralka znova dokazuje v eliptičnem, elegantno zgrajenem drugem celovečercu Andree Pallaora. /…/ To je navdušujoče rigorozna stvaritev, v kateri najde režiserjev trezni formalizem sorodno dušo v skrbno premišljeni obvladanosti glavne igralke.«
– Guy Lodge, Variety
»To je brez dvoma režiser, na katerega moramo biti pozorni. Njegovo hladna obsedenost z neizrečenim ter osredotočanje na Hannin mali svet jasno razkrivata vpliv Michaela Hanekeja in Chantal Akerman. A čeprav je omenjena predhodnika nemogoče zgrešiti, deluje Hannah kot resnično izvirna zgodba o deljeni krivdi, samoprevari ter vlogi rutine pri odvračanju nezaželenih razkritij.«
– Michael Sicinski, Cinema Scope
»Rezultat je namerno frustrirajoč film. Pallaoro zamolči dejstva, ki se skrivajo za dramo, ter nam na noben način ne namigne, kaj naj si o vsem skupaj mislimo. Vse je odprto. A za tiste, ki bodo imeli dovolj potrpljenja, da prebijejo oklep naslovnega lika ter vstopijo v njegov svet, bo film še toliko bolj navdušujoč.«
– Joost Broeren-Huitenga, De Filmkrant