UPIRANJE GRAVITACIJI
Ples v animiranih glasbenih videih in animiranih filmih
Iskreno lahko povem, da sem kar dolgo razmišljala o naslovu tega programa. Iskala sem izraze, ki bi opisovali vizualizacijo zvoka in glasbe s telesom ali doživljanje glasbe s telesom. A kot v večini primerov, ko se preveč krčevito trudimo najti pravo rešitev – ta pride, ko jo najmanj pričakujemo.
Med videi, ki sem jih odkrila na neskončnem spletu (in jih takoj uvrstila na program), je eden z naslovom Gravity, gravitacija. Ko sem ga gledala, me je opomnil, kaj je srž tega programa: ples – koreografija in gibanje –, a v docela umetnem okolju – animiranem filmu.
Animacija ustvarjalcu omogoča nadzor nad vsako podrobnostjo filma, kar je lahko velika prednost, lahko pa tudi prekletstvo, saj ne oprosti niti »najmanjše« napake.
Odnos med plesom in animacijo lahko torej obravnavamo na dva načina. Prva možnost: animacija JE ples in koreografija, saj je treba prav vsako sličico in prav vsak predmet na sličici natančno koreografirati. Druga možnost: animacija in ples sta dva nasprotujoča si svetova. Ples, naj bo koreografiran ali spontan, je izraz telesa in duše, v plesu je natančnost, marsikaj pa se zgodi tudi po naključju, zaradi česar je ples še zanimivejši in privlačnejši. In to se zdi v popolnem nasprotju z animacijo.
Tu se pojavi vidik gravitacije: vsak plesalec se upira gravitaciji – vsak skok, vsak gib je poskus ubežati dejstvu, da si prikovan na zemljo. Animacija plesalcu končno omogoči svobodo gibanja – v njej zakoni gravitacije ne veljajo –, telo lahko lebdi in mu fizičnih zakonitosti ni treba upoštevati.
Za program sem večinoma izbrala glasbene videe, v katerih se pojavi ples – bodisi v uprizoritvi posameznika ali kot koreografija z geometričnimi oblikami in abstraktnimi liki.
Tudi abstraktne oblike se nanašajo na človekovo telo in, kot rečeno, na upiranje gravitaciji.
Kot leta 2011 – ko so na Animateki prikazali moj program CLIP KLAPP BUM – tudi zdaj predstavljam glasbeni video kot umetnost, saj sem prepričana, da ti videi ne bi smeli biti na voljo samo za uporabo prek platform You Tube in Vimeo, temveč spadajo na veliko platno.
Za referenco na program iz leta 2011 spet začenjam z videom Ariel studia Field. Eden tistih je, ki jih vedno znova srečujem, in ker sem takrat zapisala, da je ples »ena najstarejših oblik vizualizacije glasbe«, sem za referenco in primer preprosto morala uporabiti prav tega.
Pri pripravljanju programa izziv ni bil zgolj najti primere, kjer kdo ali kaj pleše, temveč tiste, v katerih ustvarjalci raziskujejo nove medije in nove možnosti digitalnih, interaktivnih in spletnih skupnosti.
Našla sem dva nova sijajna projekta, ki uporabljata tehniko zajemanja giba, a dajeta povsem drugačen rezultat kot Ariel (Forms, Mednarodni projekt Perfume), potem so tu abstraktna dela, ki h plesu pripravijo trikotnike in pike, kot to počne Jeff Scher v Matchstick (ki bi mu skoraj lahko pripisali »tradicionalno« tehniko animacije) ali na bolj konceptualen način Tarik Barri za pesem Judge Jury and Executioner skupine Atoms for Peace.
Ko smo že pri »tradicionalnem« in pri začetkih animacije, omenimo čudovito referenco na Lena Lya v videu Miloša Tomića za skupino Jarboli in njihovo pesem Support is important. Drugi video Miloša Tomića, ki sem ga izbrala, pa je izdelan v povsem drugačni tehniki in je kot tak bliže delu Gravity – Un rêve de demain, kjer se deli telesa ali vse telo premikajo s piksilacijo in sledijo svojim lastnim pravilom.
Vseh videov v programu ne bom omenila, želim pa poudariti, kako širok je nabor v njih uporabljenih tehnik, od zajemanja giba v živo do filma, sestavljenega iz najdenih posnetkov, in risane animacije, pa tudi tehnike stop-trick.
Naj še omenim, kako navdušena sem bila nad množico načinov, na katere plesalci in animatorji pristopajo drug k drugemu in sodelujejo. Prepričana sem, da vplivi – ki potujejo v obe smeri – odpirajo nove možnosti vizualnega izražanja in sodelovanja!
Posvetimo jim torej pozornost na velikem platnu in uživajmo ob zgodbah, ki nam jih pripovedujejo telesa in oblike.
Wiktoria Pelzer,
selektorica programa Animation Avantgarde na dunajskem Festivalu neodvisnega kratkega filma, neodvisna selektorica
Ariel
Field, Glasba/Music: Stateless, Velika Britanija/UK, 2010, HD, 3’31‘‘
Umetniki, ki sestavljajo studio Field, pri svojem delu združujejo nove medije, animacijo in vizualno umetnost. Video, ki so ga ustvarili za skupino Stateless, je odličen primer zlivanja vseh teh oblik v celoto. Ples kot eden prvih izrazov vizualizacije zvoka ter zajemanje giba, ki umetnikom omogoča premikanje teles v prostoru – boj med dobrim in zlim, svetlobo in temo.
Perfume Global Project
Daito Manabe, Glasba/Music: Yasutaka Nakata (Capsule), Japonska/Japan, 2013, HD, (01’08 min + 01’11min + 01’11min + 01’11min)
Uradna mednarodna spletna stran skupine Perfume:
Vol 2: Takafumi Tsuchiya
Vol 3: Daihei Shibata + Hiroshi Sato
Vol 1: neimenovani umetnik
Vol 5: YKBX (Masaki Yokobe)
Videi serije »Globalni projekt Perfume« so nastali v odprtokodnem skupnostnem projektu. Japonska dekliška skupina Perfume odpleše koreografijo, ki jo s pomočjo tehnologije zajemanja gibov pretvorijo v digitalne podatke. Do teh prosto dostopajo uporabniki po vsem svetu in jih spreminjajo, pri tem pa iz koreografije ustvarjajo nove videe v edinstvenih slogih, od abstraktnih gibljivih geometričnih oblik do prisrčnih plešočih medvedkov. Osupljiv projekt, ki bi moral rojevati nove in nove oblike.
Matchstick
Jeff Scheer, Glasba/Music: American Royalty, ZDA/USA, 2012, HD, 4’34‘‘
Jeff Scher nas popelje v svet oblik in predmetov – in vsi se pozibavajo ob glasbi. Po slogu spominja na dela Lena Lya ter v gledalcu vzbudi asociacije in užitek ob koreografiji pik in črt, ki plešejo v ritmu.
Gravity ( Un rêve de demain)
Filip Piskorzynski, Glasba/Music: Rone, Nemčija/Germany, 2012, HD, 3’52‘‘
Filip Piskorzynski prepusti lutke plesu, čeprav to niso zares lutke. Protagonistka videa je kot lutka na vrvici; bojuje se in pleše, ne da bi se dotikala tal. Lebdi po opusteli krajini in se trudi z vsakdanjimi opravili, pri tem pa premaguje težnost.
What It’ll Take
Ninian Doff, Glasba/Music: Graham Coxon, Velika Britanija/UK, 2012,HD, 4’42‘‘
Projekt, ki je nastal na podlagi uporabniških vsebin: režiser je oboževalce Grahama Coxona prosil za kratke posnetke sebe med plesom, te pa je zmontiral v kompleksno celoto. Različni ljudje plešejo v različnih slogih in se, kot je videti, zelo zabavajo.
Eclipse/Blue
Daito Manabe, Jason Chung, takcom, Satoru Higa Mikiko, Glasba/Music: Nosaj Thing feat. Kazu Makino, ZDA/USA, 2012, HD, 4’30‘‘
Prečudovit video, ki združuje »resnični« ples in plesalki v interakciji s platnom za njima. Silhuete pridobijo lastno življenje in dopolnijo gibe, jih razvijejo ali izbruhnejo v množico oblik in barv. Simfonija plesa na platnu in zunaj njega.
Judge Jury and Executioner
Tarik Barri, Glasba/Music: Atoms for peace, Nizozemska/The Netherlands, 2013, HD, 3’30‘‘
Zelo abstrahiran video Tarika Barrija za Atoms for peace. Na zaslonu vidimo lik, sestavljen iz geometrijskih oblik, ki, kot se zdi, pripadajo abstraktnemu telesu in se v ritmičnih krčih gibljejo v razpoloženjskem ritmu glasbe.
Radar
Jeff Desom, Glasba/Music: Hauschka, Nemčija/Germany, 2012, HD, 3’10‘‘
Lutka na vrvici se vrne: glasba prebudi vrvice v zapuščeni stari dvorani. Te obudijo na tleh ležečega plesalca v življenje ter ga pripravijo do hoje, boja, plesa.
Čudovita koreografija na klasično instrumentalno glasbo – dokler vrvi spet ne popustijo.
Thought of You
Ryan Woodward, Glasba/Music: The Weepies, ZDA/USA, 2010, HD, 3’06‘‘
Tanke linije, skicirane na rjav papir, izoblikujejo prelep, romantičen boj med moškim in žensko. Film je zaradi surovosti animacije toliko bolj filigranski, morda celo finejši. Ljubezenski ples in ples nezmožnosti bližine z drugim – skupne poti in hkrati ločene.
Orgesticulanismus
Mathieu Labaye (Camera etc.), Belgija/Belgium, 2008, HD, 9’29‘‘
Gibanje se prične v mislih. Mathieu Labayes nam to pokaže na poseben način: protagonist s pomočjo animacije svoje like premika tako, kot se sam ne more več premikati, saj je na invalidskem vozičku. Liki, ki jih ustvari, se zlijejo drug v drugega, na koncu pa preobrazijo v različne abstraktne oblike. Radoživa filmska izkušnja, ki se vrača k izvoru giba in plesa.
Forms
Quayola, Memo Akten, Italija, Turčija/Italy, Turkey, 2013, HD, 2‘00‘‘
Digitalna umetnika sta iz gibanja športnikov in športnic ustvarila abstraktni ples črt, pik in barv. Določene gibe lahko prepoznamo kot skoke ali tek, večina sekvenc pa ostane pri lepoti abstraktnega gibanja.
Podrška je važna
Miloš Tomić, Glasba/Music: Jarboli, Srbija/Serbia, 2011, HD, 3‘
Video za rockovsko zasedbo Jarboli je nekaj, česar od rockovskega videa najbrž ne bi pričakovali. Profesionalni plesni par pleše ob spremljavi glasbe, sprva v praznem belem prostoru. A okolje se začne spreminjati in plesalca se znajdeta v animiranem prostoru – vidimo ju kot silhueti, s plešočo svetlobo ali ornamentalnimi plastmi na njunih telesih. Mali poklon filmom Lena Lya.
Frictions
Steven Briand (ENSAD Paris), Francija/France, 2011, HD, 4’03‘‘
Kaj se zgodi, ko umetnina oživi in ne sledi več volji stvaritelja? Film Frictions prikazuje ples in boj med ustvarjalcem in njegovo stvaritvijo. Razvije se prekrasna izmenjava med pravim telesom plesalca in abstraktnimi oblikami iz samolepilnih lističev. Užitek je opazovati spopad med ustvarjalcem in umetnino, ki na koncu spet privede do popolne harmonije.
Rusty Nails
Pfadfinderei, Glasba/Music: Moderat, Nemčija/Germany, 2009, HD, 4’50‘‘
Kolektiv Pfadfinderei je ustvaril dih jemajoč video za skupino Moderat: predstava spominja na tajno obredje in pričara fantomsko vzdušje, plesalci so skrivnostno zastrti s tkanino. Vse lebdi tik nad tlemi, kot da gravitacija ne obstaja.
Hairs
Miloš Tomić, Glasba/Music: Ridina Ahmetova, Srbija/Serbia, 2008, HD, 2’51‘‘
Plešoči protagonist tega videa Miloša Tomića so lasje pevke Ridine Ahmetove. Včasih ves pramen pleše kot živalski rep, spet drugič ob nežnem pevkinem glasu prav vsak las pleše po svoje.