Navpično (Vertical)
Theodore Ushev (NFB), Kanada/Canada, 2003, HD, 4’16”
Svet ob glasbi razpuščene pihalne godbe drvi uničenju naproti, skupaj s hišami, pticami, idoli, baloni in drugimi razumskimi rečmi, ki so še ostale. Film Navpično združuje ekspresionistično grafiko, neusmiljen črni humor in smisel za absurdno.
Stolp БАШНЯ (Tower Bawher)
Theodore Ushev (NFB), Kanada/Canada, 2005, DCP, 3’46”
Film Stolp БАШНЯ je kot bliskovit pregled ruske konstruktivistične umetnosti. Poln je vizualnih referenc na konstruktivistične avtorje (Vertov, Stenberg, Rodčenko, Lisickij in Popova), dopolnjuje pa ga glasba Georgija Sviridova, ki so jo v 70. letih uporabljali za avizo pri nočnih poročilih sovjetskega režima. Naslov je aluzija na stolp, ki ga je konstruktivistični arhitekt Vladimir Tatalin zasnoval kot poklon slavi proletariata.
Mož, ki je čakal (The Man Who Waited)
Theodore Ushev (NFB/Valkyrie Films), Kanada/Canada, 2006, DCP, 7’24”
Mož že vse življenje čaka pred zaprtimi vrati. Kaj se skriva za njimi? Resnica, ki jo išče, ali nova vrata? Film s surovo animacijo in močno ekspresionistično linijo ponazori brezplodno in absurdno iskanje resnice. Brezčasno zgodbo, ki se naslanja na Kafkovo prispodobo, dopolnjujeta očarljiva glasba Arva Pärta in umirjen glas Tonyja Robinsona.
Drux Flux
Theodore Ushev (NFB), Kanada/Canada, 2008, DCP, 4’47”
Drux Flux je deloma metaforičen, deloma abstrakten animirani film s hitrim tokom podob sodobnega človeka, ki ga uničuje industrija. Režiser po navdihu Enodimenzionalnega človeka Herberta Marcusa dekonstruira industrijske prizore in njihovo srhljivo geometrijo ter tako ponazori nečlovečnost napredka.
Yannick Nézet-Séguin: Brez predaha (Yannick Nézet-Séguin: No Intermission)
Theodore Ushev (NFB), Kanada/Canada, 2010, DCP, 5’52”
Mladenič je; optimist, ki ga privlačijo mračna glasba ter vprašanja smrti in trpljenja. Dirigent Yannick Nézet-Séguin je zaslovel po svoji predanosti, virtuoznosti in karizmi. Kratki film, ki združi dokumentaristiko in animacijo, pripoveduje o njegovi energiji in strasti tako na odru kot v medosebnih odnosih.
Lipsettovi zapisi (Les Journaux de Lipsett)
Theodore Ushev (NFB), Kanada/Canada, 2010, DCP, 14’30’’
Spust v vrtinec stiske, ki je mučila slavnega kanadskega eksperimentalnega filmskega ustvarjalca Arthurja Lipsetta, preminulega pri 49. letih. Dnevniški zapisi, preobraženi v trk podob in zvokov, ki slikajo čudežni ustvarjalni delirij; prizor, ki prikazuje umetnikov vrtoglavi potop v depresijo in blaznost. Theodore Ushev v filmu Lipsettovi zapisi obnovi njegovo filmsko estetiko in se sprašuje, kaj se zgodi, kadar gre genialnost z roko v roki z norostjo.
Odsev (Reflexion)
Sylvie Trouvé (NFB), Kanada/Canada, 2013, DCP, 4’45”
Raziskovanje Montreala z abstraktno optiko: kako nas obkrožajo odsevi, kako naši čuti filtrirajo te prikazni polne podobe in, ne nazadnje, kako kamera beleži občutja, ki jih vzbuja svetlikajoča se luža ali bleščeča površina iz obarvanega stekla. Sylvie Trouvé hkrati prinaša tudi zavest o našem urbanem okolju. Čeprav film navdihuje resničnost, je v celoti zasidran v svet animacije.
Slavci decembra (Rossignols en Décembre)
Theodore Ushev (Festival du nouveau cinéma de Montréal), Kanada/Canada, 2011, HD, 3’00”
Metaforična nadrealistična zgodba je prispodoba, potovanje v spomine in polja sedanjih resničnosti. Kaj če bi slavci delali, namesto da pojejo in potujejo na jug? Je nedolžnost edini rešitelj ptičjega petja? Slavcev decembra ni … Vse, kar ostane, sta zgodba o našem začetku in naš konec.
Demoni
Theodore Ushev (Asphalt Tango Records), Kanada/Canada, 2012, HD, 3’45”
Prvi dan po prvi nedelji po prvem pomladnem dežju na strehi stare hiše sedi rdeča mačka … Čaka in opazuje, kako prek neba drvi polna luna. In hiša? Kaj je v njej? Demoni? Čarovnice? Dimnik z dimom neobstoječega ognja pripoveduje zgodbo o nekdanjih stanovalcih. Od kod potem prihaja ta dim? To ve samo mačka … Oglejte si hipnotično vinilno fantazijo.
Gloria Victoria
Theodore Ushev (NFB), Kanada/Canada, 2012, DCP, 6’56”
Animirani kratki film, ki reciklira elemente nadrealizma in kubizma, se ukvarja z odnosom med umetnostjo in vojno. Ob spremljavi navdihujoče »invazijske« teme Šostakovičeve Leningrajske simfonije (št. 7) predstavi podobje vojnih front in pokolov od Dresdna do Guernice, od španske državljanske vojne do Vojne zvezd. To je tako simfonija v službi vojaškega stroja, ki vznemirja množice, kot umetnost, ki žaluje za mrtvimi, izrazi svoj bes in poziva k miru.