zgodba
Laura se z otrokoma odpravi iz Buenos Airesa v špansko vasico sredi vinogradov, kjer je odraščala. Tam se pravkar odvijajo priprave na sestrino poroko. Toda ko nepričakovani dogodki pretresejo družinsko srečanje, privre na površje zamolčana preteklost.
Oskarjevec Asghar Farhadi (Ločitev, Trgovski potnik) svojo značilno mešanico psihološkega trilerja in družinske drame s Penélope Cruz in Javierjem Bardemom v glavnih vlogah tokrat umesti v idilo španskega podeželja. Otvoritveni film letošnjega Cannesa.
iz prve roke
»Tisto, k čemur vselej stremim, ko pišem scenarij in režiram – in kar je pri filmu po mojem najpomembnejše –, lahko strnem z eno besedo: empatija. S svojimi filmi ne želim nujno nečesa sporočati. Če lahko gledalec iz kateregakoli dela sveta, kulture ali jezika, ki imajo povsem različne značilnosti, občuti empatijo do mojih likov, ne da bi jih poznal, če se lahko postavi v njihovo kožo, potem sem dosegel svoj cilj. To je tisto, kar najbolj poudarjam pri slehernem filmu, kar tudi sam potrebujem in kar potrebuje današnji svet: empatijo do sočloveka, ki je zmožna presegati meje in kulture.«
– Asghar Farhadi
portret avtorja
Iranski filmski ustvarjalec Asghar Farhadi (rojen leta 1972) je diplomiral iz filmske režije na teheranski univerzi. V času študija je režiral več gledaliških iger in nekaj priljubljenih televizijskih serij. Širše mednarodno priznanje mu je prinesel četrti celovečerec Darbareye Elly, s katerim je leta 2009 osvojil berlinskega srebrnega medveda za najboljšo režijo in nagrado za najboljši igrani dolgometražec na filmskem festivalu Tribeca. Leta 2012 smo si v Kinodvoru lahko ogledali njegov peti celovečerec, veliko mednarodno uspešnico Ločitev (Jodaeiye Nader az Simin, 2011). Delo, ki so ga kritiki v hipu in skoraj soglasno označili za mojstrovino ter ga uvrstili na številne lestvice najboljših filmov leta 2011, je avtorju prineslo več kot sedemdeset mednarodnih nagrad, vključno z berlinskim zlatim medvedom in oskarjem za najboljši tujejezični film. Preteklost (Le passé, 2013), prvi film, ki ga je režiser posnel zunaj rodnega Irana, mu je prinesel nagrado ekumenske žirije, igralki Bérénice Bejo pa priznanje za najboljšo igralko v Cannesu. Sledil je Trgovski potnik (Forushande, 2016), z njim pa nagradi za najboljši scenarij in najboljšega igralca na festivalu v Cannesu ter drugi tujejezični oskar za iranskega cineasta, ki se je že povsem uveljavil kot mojster intenzivne družinske drame v formi napete detektivke. Farhadijev osmi celovečerec Vsi vejo je bil otvoritveni film letošnjega Cannesa.
kritike
»Po prvi uri filma Vsi vejo se zgodi preobrat, ki bi ga prav lahko srečali v kakšni telenoveli. Toda v rokah iranskega scenarista-režiserja Asgharja Farhadija je to le še en delček zapletene uganke. Kot vse presunljive drame, ki jih je posnel v teku preteklega desetletja /…/, tudi režiserjev prvi špansko govoreči film preiskuje razpoke v družinskih vezeh, ki se nevarno krhajo. /…/ Z eksplozivnim zvezdniškim nabojem Javierja Bardema in Penélope Cruz je Farhadi krepko povišal stave, hkrati pa je svojemu vznemirljivemu pripovednemu slogu našel najbolj dostopen žanr doslej – s suspenzom prežet kalup ugrabitvenega trilerja. /…/ Ko gruča sorodnikov obtiči na posestvu, Farhadi potisne svojo snov v območje Agathe Christie – vsi so osumljeni in vsak od njih sumi nekoga drugega.«
– Eric Kohn, IndieWire
»To je film o strahotnem udarcu, ki prizadene neko družino s skoraj nadnaravno preciznostjo. Udarcu, ki razkrije celo vrsto razpok in slabosti, to pa naredi tako okrutno učinkovito, da so njihove skrivnosti in laži videti kot nekakšen greh, ki kliče po neizbežni kazni. To so ideje, ki Farhadija že dolgo privlačijo: razkrite skrivnosti, nezaceljene rane, nenadno vračanje potlačenega. /…/ Tisto, po čemer film izstopa, je čista samozavest ansambelske igre, ki je tu bolj neposredna in manj dvoumna od ugank iz Farhadijevih prejšnjih filmov. V njegovem razkošnem poročnem prizoru, ki v svoji obsežnosti skriva kanček Coppole ali Cimina, je nekaj nekomplicirano gledljivega in nasladnega /…/. Farhadijev dar za pripovedovanje zgodb ima nezadržno moč.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Asghar Farhadi mojstrsko izrabi vrhunsko špansko govorečo igralsko zasedbo, da bi vtkal teme ljubezni, zamer, razrednih odnosov, denarja in družinskih vezi v to energično zgodbo, polno dvomov, obtožb, namigovanj, zavajanj in drugih še kako dobrodošlih sestavin iz arzenala drame in suspenza.«
– Lisa Nesselson, Screen International
»Uganka postane vznemirljivo napeta, vsako še tako neznatno odkritje podeli resnični podobi družine nove odtenke in razsežnosti. Nihče se ne more izogniti našemu sumu, a tudi ne sočutju.«
– Emily Yoshida, Vulture
»To je kvintesenčno, morda že kar pretirano Farhadijev film: še ena pretresljiva študija družinskih vezi, ki se trgajo pod kaotično težo prevar in razkritij.«
– A. A. Dowd, The A.V. Club
»Čeprav se film do trenutka, v katerem njegova razkritja udarijo z vso silo, razvija počasi, vas od te točke dalje povsem posrka vase.«
– Peter Debruge, Variety
»Farhadijev nov projekt briljira prav zaradi izrabljanja klišejev in citatov – podob, za katere »vsi vemo«. Konec koncev vsi že vemo, kaj bo v filmu Vsi vejo. Farhadi nam bo pokazal neko družino in vanjo zabrisal izredni dogodek, skozi katerega se bodo razkrile že vseskozi prisotne motnje in travme v odnosih med njenimi člani. S tem ko je iranski režiser prenesel svojo tipično narativno tehniko v formo španske nadaljevanke, je svojo vsebino posplošil onkraj konteksta klasične iranske družine. Prek stereotipov Farhadi torej ni napravil koraka nazaj, temveč mu je uspela dovršitev lastnega ustvarjalnega pristopa. V Ločitvi je upodabljal nekaj sebi domačega, a za nas zahodnjake tujega, eksotičnega, s čimer si je priboril prvega tujejezičnega oskarja. Gledalec-poznavalec je pripomnil: »Kako je naslov filma Ločitev, če se v Iranu ženske ne morejo ločiti,« prikazano pa je obveljalo za specifiko iranske družbe, kjer, kot »vsi vemo«, ženske zavijajo v rutke. Z Vsi vejo je Farhadi naredil sebi, svoji iranskosti tuj film, ki bo domač nam. In za to, da bomo Evropejci razumeli, ga je upodobil kot špansko nadaljevanko.«
– Svit Komel, RA Študent