Film je izkušnja časa, ki jo uokvirja dolžina filma. Medtem ko se sami odločimo, kako dolgo bomo gledali sliko in kolikokrat bomo prebrali določen odlomek v knjigi, pa film določa, kako dolgo lahko nekaj gledamo, kako hitro nekaj izgine, da naredi prostor za naslednjo podobo.
Predavanje je odlomek iz seminarja, ki so ga pripravili pri Avstrijskem filmskem muzeju za najstnike, da bi razmislili o specifičnosti časovne izkušnje, s katero smo soočeni v kinu. S pomočjo filmov in odlomkov z vseh področij zgodovine filma bomo skušali ugotoviti, kako filmi oblikujejo naše doživljanje časa, in poskušali razumeti fascinacijo nad kader-sekvenco v nasprotju s hitro montažo sodobnih akcijskih filmov. Ne gre za to, da bi eno postavljali nad drugo, pač pa da bi razumeli, kako sta obe lepi sami zase, ko postanemo občutljivi za časovne lastnosti filma kot medija.
Sledil bo pogovor z obiskovalci in skupna evalvacija delavnice.
Alejandro Bachmann (Avstrija) je ‘passeur’, kurator in avtor. Trenutno je vodja Oddelka za izobraževanje, raziskovanje in založništvo Avstrijskega filmskega muzeja, pridruženi urednik revije Found Footage Magazine in član uredništva recenziranega spletnega zbornika Film Education Journal. Pogosto piše za znanstvene publikacije in filmske revije, pri tem pa se osredotoča na filmsko teorijo in eksperimentalni ter dokumentarni film. Nedavno je uredil knjigo Räume in der Zeit: Die Filme von Nikolaus Geyrhalter (Dunaj, 2015) ter souredil Nach dem Film No. 15: Das Unsichtbare Kino in angleško izdajo Vzgoje za film Alaina Bergalaja (Dunaj, 2016).